Page 59 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-

ci in multiple narodnosti) so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov

glede na raso ( χ2 853) = 20,13; p = ,000; φ = ,154). Dve petini Slovencev se uvršča v prvo
(4,

skupino – se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, nekoliko več kot tretjina v tre-

tjo skupino – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti in skoraj četrtina v drugo sku-

pino – bi se družili z vrstniki druge barve polti. Podobno velja tudi za mladostnike mul-

tiple narodnosti. Neslovenci se večinoma (skoraj dve tretjini) uvrščajo v prvo skupino – se

ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, več kot petina pa v tretjo skupino – se družijo

z vrstniki iste in druge barve polti. Najpogosteje so odklonilen odnos do druge rase izra-

žali mladostniki manjšinskih narodnosti in tudi najredkeje izrazili naklonjenost do dru-

ge rase. Sklepamo lahko, da so ta negativna stališča osnovana na primerjavi statusov teh

dveh socialnih kategorij. Na ta način so mladostniki manjšinskih narodnosti izrazili svo-

jo razlikovalno prednost pred rasnimi manjšinami, ki so v Sloveniji redkeje zastopanje kot

različne narodnostne manjšine.

Stopnja narodnostne pripadnosti se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki

izražajo različen odnos do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,860) = 14,29; p = ,000; η2
= ,032). Najvišjo stopnjo narodne pripadnosti imajo mladostniki, ki se v različnih konte-

kstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (M = 8,23; SD = 3,10). Nižja je pri ti-

stih, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (M = 9,21; SD = 2,83) in najnižja pri mla-

dostnikih, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (M = 9,38; SD = 2,84). Prva

skupina mladostnikov, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve

polti, se značilno razlikuje (Bonferronijev post-hoc test) od obeh dveh drugih skupin mla-

dostnikov: od tistih, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (p = ,001), in tistih, ki se

družijo z vrstniki iste in druge barve polti (p = ,000). Tudi ti rezultati potrjujejo teoretske

predpostavke teorije socialne identitete, da bodo mladostniki, ki se močneje identificirajo

s svojo narodnostno skupino, izražali tudi več nacionalnih in rasnih predsodkov. V nave-

zavi s predhodnim rezultatom lahko sklepamo, da so ti mladostniki pripadniki narodno-

stnih manjšin, t. i. Neslovenci.

Odnos mladostnikov do vrstnikov različne rase se statistično značilno razlikuje glede

na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=14,60; p=,001).
Mladostniki, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, pri-

hajajo iz razredov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti (M = ,27; SD = ,26) kot mla-

dostniki, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (M = ,20; SD = ,22), in tisti, ki se dru-

