Page 59 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 59
tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-
ci in multiple narodnosti) so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
glede na raso ( χ2 853) = 20,13; p = ,000; φ = ,154). Dve petini Slovencev se uvršča v prvo
(4,
skupino – se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, nekoliko več kot tretjina v tre-
tjo skupino – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti in skoraj četrtina v drugo sku-
pino – bi se družili z vrstniki druge barve polti. Podobno velja tudi za mladostnike mul-
tiple narodnosti. Neslovenci se večinoma (skoraj dve tretjini) uvrščajo v prvo skupino – se
ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, več kot petina pa v tretjo skupino – se družijo
z vrstniki iste in druge barve polti. Najpogosteje so odklonilen odnos do druge rase izra-
žali mladostniki manjšinskih narodnosti in tudi najredkeje izrazili naklonjenost do dru-
ge rase. Sklepamo lahko, da so ta negativna stališča osnovana na primerjavi statusov teh
dveh socialnih kategorij. Na ta način so mladostniki manjšinskih narodnosti izrazili svo-
jo razlikovalno prednost pred rasnimi manjšinami, ki so v Sloveniji redkeje zastopanje kot
različne narodnostne manjšine.
Stopnja narodnostne pripadnosti se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki
izražajo različen odnos do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,860) = 14,29; p = ,000; η2
= ,032). Najvišjo stopnjo narodne pripadnosti imajo mladostniki, ki se v različnih konte-
kstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (M = 8,23; SD = 3,10). Nižja je pri ti-
stih, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (M = 9,21; SD = 2,83) in najnižja pri mla-
dostnikih, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (M = 9,38; SD = 2,84). Prva
skupina mladostnikov, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve
polti, se značilno razlikuje (Bonferronijev post-hoc test) od obeh dveh drugih skupin mla-
dostnikov: od tistih, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (p = ,001), in tistih, ki se
družijo z vrstniki iste in druge barve polti (p = ,000). Tudi ti rezultati potrjujejo teoretske
predpostavke teorije socialne identitete, da bodo mladostniki, ki se močneje identificirajo
s svojo narodnostno skupino, izražali tudi več nacionalnih in rasnih predsodkov. V nave-
zavi s predhodnim rezultatom lahko sklepamo, da so ti mladostniki pripadniki narodno-
stnih manjšin, t. i. Neslovenci.
Odnos mladostnikov do vrstnikov različne rase se statistično značilno razlikuje glede
na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=14,60; p=,001).
Mladostniki, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, pri-
hajajo iz razredov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti (M = ,27; SD = ,26) kot mla-
dostniki, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (M = ,20; SD = ,22), in tisti, ki se dru-
ci in multiple narodnosti) so statistično značilne razlike v izraženem odnosu do vrstnikov
glede na raso ( χ2 853) = 20,13; p = ,000; φ = ,154). Dve petini Slovencev se uvršča v prvo
(4,
skupino – se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, nekoliko več kot tretjina v tre-
tjo skupino – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti in skoraj četrtina v drugo sku-
pino – bi se družili z vrstniki druge barve polti. Podobno velja tudi za mladostnike mul-
tiple narodnosti. Neslovenci se večinoma (skoraj dve tretjini) uvrščajo v prvo skupino – se
ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, več kot petina pa v tretjo skupino – se družijo
z vrstniki iste in druge barve polti. Najpogosteje so odklonilen odnos do druge rase izra-
žali mladostniki manjšinskih narodnosti in tudi najredkeje izrazili naklonjenost do dru-
ge rase. Sklepamo lahko, da so ta negativna stališča osnovana na primerjavi statusov teh
dveh socialnih kategorij. Na ta način so mladostniki manjšinskih narodnosti izrazili svo-
jo razlikovalno prednost pred rasnimi manjšinami, ki so v Sloveniji redkeje zastopanje kot
različne narodnostne manjšine.
Stopnja narodnostne pripadnosti se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki
izražajo različen odnos do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,860) = 14,29; p = ,000; η2
= ,032). Najvišjo stopnjo narodne pripadnosti imajo mladostniki, ki se v različnih konte-
kstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti (M = 8,23; SD = 3,10). Nižja je pri ti-
stih, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (M = 9,21; SD = 2,83) in najnižja pri mla-
dostnikih, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (M = 9,38; SD = 2,84). Prva
skupina mladostnikov, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve
polti, se značilno razlikuje (Bonferronijev post-hoc test) od obeh dveh drugih skupin mla-
dostnikov: od tistih, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (p = ,001), in tistih, ki se
družijo z vrstniki iste in druge barve polti (p = ,000). Tudi ti rezultati potrjujejo teoretske
predpostavke teorije socialne identitete, da bodo mladostniki, ki se močneje identificirajo
s svojo narodnostno skupino, izražali tudi več nacionalnih in rasnih predsodkov. V nave-
zavi s predhodnim rezultatom lahko sklepamo, da so ti mladostniki pripadniki narodno-
stnih manjšin, t. i. Neslovenci.
Odnos mladostnikov do vrstnikov različne rase se statistično značilno razlikuje glede
na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=14,60; p=,001).
Mladostniki, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, pri-
hajajo iz razredov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti (M = ,27; SD = ,26) kot mla-
dostniki, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti (M = ,20; SD = ,22), in tisti, ki se dru-