Page 57 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 57
dostnikov (N = 377), v drugi 21,8 % (N = 189), v tretji pa 34,8 % (N = 302). Rezul-
tati diskriminantne analize so omogočili opredelitev vsake od treh skupin. V prvi skupini
so mladostniki, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, a
bi se želeli družiti z vrstniki iste barve polti. V drugi skupini so mladostniki, ki bi se dru-
žili z vrstniki druge barve polti, a se ne. V tretji skupini so mladostniki, ki se družijo z vr-
stniki iste in druge barve polti.
Slika 5: Rasna stališča mladostnikov po starostnih skupinah (distribucija v skupine
določene vrste stališč).
Možnosti za druženje z vrstniki druge rase so za večino sodelujočih mladostnikov vsaj
v šolskem kontekstu zelo omejene. V vzorcu so se namreč skoraj vsi mladostniki oprede-
lili za belopolte (94,8 %), manjši delež za temnopolte (3,1 %), nekateri pa za rumenopolte
(0,5 %) ali druge barve polti (0,5 %).
Učenci 6. in 9. razreda ter dijaki 3. letnika se statistično značilno različno razporejajo
v tri skupine z različnim odnosom do vrstnikov glede na raso ( χ2 868) = 80,94; p = ,000; φ
(4,
= ,305). Večina šestošolcev; skoraj tri četrtine, se uvršča v prvo skupino – se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge barve polti. Vanjo se uvršča tudi več kot polovica devetošolcev, četr-
tina pa v tretjo skupino – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti. V slednji skupi-
ni je največ dijakov, dve petini, tretjina jih je v prvi skupini – se ne želijo družiti z vrstni-
ki druge barve polti in četrtina v drugi – bi se družili z vrstniki druge barve polti. S staro-
tati diskriminantne analize so omogočili opredelitev vsake od treh skupin. V prvi skupini
so mladostniki, ki se v različnih kontekstih ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti, a
bi se želeli družiti z vrstniki iste barve polti. V drugi skupini so mladostniki, ki bi se dru-
žili z vrstniki druge barve polti, a se ne. V tretji skupini so mladostniki, ki se družijo z vr-
stniki iste in druge barve polti.
Slika 5: Rasna stališča mladostnikov po starostnih skupinah (distribucija v skupine
določene vrste stališč).
Možnosti za druženje z vrstniki druge rase so za večino sodelujočih mladostnikov vsaj
v šolskem kontekstu zelo omejene. V vzorcu so se namreč skoraj vsi mladostniki oprede-
lili za belopolte (94,8 %), manjši delež za temnopolte (3,1 %), nekateri pa za rumenopolte
(0,5 %) ali druge barve polti (0,5 %).
Učenci 6. in 9. razreda ter dijaki 3. letnika se statistično značilno različno razporejajo
v tri skupine z različnim odnosom do vrstnikov glede na raso ( χ2 868) = 80,94; p = ,000; φ
(4,
= ,305). Večina šestošolcev; skoraj tri četrtine, se uvršča v prvo skupino – se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge barve polti. Vanjo se uvršča tudi več kot polovica devetošolcev, četr-
tina pa v tretjo skupino – se družijo z vrstniki iste in druge barve polti. V slednji skupi-
ni je največ dijakov, dve petini, tretjina jih je v prvi skupini – se ne želijo družiti z vrstni-
ki druge barve polti in četrtina v drugi – bi se družili z vrstniki druge barve polti. S staro-
