Page 56 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 56
ličnih kontekstih družijo z vrstniki iste in druge narodnosti (M = 8,94; SD = 3,17) in
najnižjo tisti mladostniki, ki bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti (M = 9,28;
SD = 2,88). Mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti, se v stopnji
narodnostne pripadnosti statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) od
obeh drugih skupin: od tistih mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodno-
sti (p = ,001), in od tistih, ki bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti (p = ,000). Ti
rezultati so skladni z izsledki drugih študij (npr. Barrett in dr. 2007) in predpostavk teo-
rije socialne identitete, ki nakazujejo pozitivno povezanost stopnje narodnostne identifi-
kacije s predsodki do pripadnikov drugih narodnostnih skupin.
Odnos mladostnikov do vrstnikov različne narodnosti se statistično značilno razliku-
je glede na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=131,79;
p=,000). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, prihajajo iz razre-
dov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti (M = ,37; SD = ,25), kot mladostniki, ki se z
vrstniki druge narodnosti ne družijo, a bi se (M = ,17; SD = ,19), in tisti, ki tak odnos za-
vračajo (M = ,17; SD = ,20). Prva skupina mladostnikov se tudi statistično značilno raz-
likuje (Hodges-Lehman post-hoc test) od obeh dveh drugih skupin (p1 = p2 = ,000). Ra-
zredni kontekst, ki omogoča druženje med sošolci različnih narodnosti, pri mladostnikih
spodbuja pozitivnejši odnos do narodnostnih skupin.
Mladostniki z različnim odnosom do vrstnikov glede na narodnost se med seboj raz-
likujejo v učnem uspehu (ANOVA: F(2,863) = 6,25; p = ,002; η2 = ,014). Najvišji povprečni
učni uspeh dosegajo mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti (M =
3,79; SD = ,90), nekoliko nižji tisti, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti (M =
3,71; SD = ,89), in najnižji uspeh tisti, ki bi se družili z vrstniki iste in druge narodnosti
(M = 3,52; SD = ,89). Med prvima dvema skupinama ni razlik v učnem uspehu, medtem
ko se zadnja skupina razlikuje v učnem uspehu tako od prve (p = ,003) kot od srednje sku-
pine (p = ,018). Ti rezultati odražajo negativno povezanost med akademskim uspehom in
narodnostnimi stališči. V skladu s teorijo samokategorizacije lahko sklepamo, da je višji
status učno uspešnejših učencev tista razlikovalna poteza, po kateri presojajo tudi pripa-
dnost narodnostnim skupinam. Na podlagi mehanizma kognitivnega kontrasta posledič-
no bolj negativno presojajo pripadnike narodnostnih skupin z nižjim statusom.
Stališča do rasnih skupin
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki iste in različne barve polti v štirih različ-
nih kontekstih (odgovori izraženi v združenih spremenljivkah). V prvi skupini je 43,4 %
najnižjo tisti mladostniki, ki bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti (M = 9,28;
SD = 2,88). Mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti, se v stopnji
narodnostne pripadnosti statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) od
obeh drugih skupin: od tistih mladostnikov, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodno-
sti (p = ,001), in od tistih, ki bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti (p = ,000). Ti
rezultati so skladni z izsledki drugih študij (npr. Barrett in dr. 2007) in predpostavk teo-
rije socialne identitete, ki nakazujejo pozitivno povezanost stopnje narodnostne identifi-
kacije s predsodki do pripadnikov drugih narodnostnih skupin.
Odnos mladostnikov do vrstnikov različne narodnosti se statistično značilno razliku-
je glede na indeks narodnostne raznolikosti razreda (Kruskal-Wallis test: H(2,868)=131,79;
p=,000). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, prihajajo iz razre-
dov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti (M = ,37; SD = ,25), kot mladostniki, ki se z
vrstniki druge narodnosti ne družijo, a bi se (M = ,17; SD = ,19), in tisti, ki tak odnos za-
vračajo (M = ,17; SD = ,20). Prva skupina mladostnikov se tudi statistično značilno raz-
likuje (Hodges-Lehman post-hoc test) od obeh dveh drugih skupin (p1 = p2 = ,000). Ra-
zredni kontekst, ki omogoča druženje med sošolci različnih narodnosti, pri mladostnikih
spodbuja pozitivnejši odnos do narodnostnih skupin.
Mladostniki z različnim odnosom do vrstnikov glede na narodnost se med seboj raz-
likujejo v učnem uspehu (ANOVA: F(2,863) = 6,25; p = ,002; η2 = ,014). Najvišji povprečni
učni uspeh dosegajo mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti (M =
3,79; SD = ,90), nekoliko nižji tisti, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti (M =
3,71; SD = ,89), in najnižji uspeh tisti, ki bi se družili z vrstniki iste in druge narodnosti
(M = 3,52; SD = ,89). Med prvima dvema skupinama ni razlik v učnem uspehu, medtem
ko se zadnja skupina razlikuje v učnem uspehu tako od prve (p = ,003) kot od srednje sku-
pine (p = ,018). Ti rezultati odražajo negativno povezanost med akademskim uspehom in
narodnostnimi stališči. V skladu s teorijo samokategorizacije lahko sklepamo, da je višji
status učno uspešnejših učencev tista razlikovalna poteza, po kateri presojajo tudi pripa-
dnost narodnostnim skupinam. Na podlagi mehanizma kognitivnega kontrasta posledič-
no bolj negativno presojajo pripadnike narodnostnih skupin z nižjim statusom.
Stališča do rasnih skupin
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki iste in različne barve polti v štirih različ-
nih kontekstih (odgovori izraženi v združenih spremenljivkah). V prvi skupini je 43,4 %
