Page 55 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 55
Slika 4: Narodnostna stališča mladostnikov po narodnostni pripadnosti (distribucija v skupine
določene vrste stališč).
Med tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-
ci in multiple narodnosti) so se pokazale statistično značilne razlike v izraženem odnosu
do vrstnikov glede na narodnost ( χ2 853) = 91,33; p = ,000; φ = ,327). Skoraj polovica Slo-
(4,
vencev se uvršča v drugo skupino – bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti, v pri-
bližno enakih deležih (četrtina) pa v prvo skupino – se družijo z vrstniki iste in druge na-
rodnosti – in tretjo skupino – se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti. Nesloven-
ci se večinoma (skoraj tri četrtine) uvrščajo v prvo skupino – se družijo z vrstniki iste in
druge narodnosti, petina jih je v drugi skupini – bi se družili z vrstniki druge in iste na-
rodnosti. V slednjo skupino se večinoma uvrščajo mladostniki multiple narodnosti (po-
lovica), dve petini pa v prvo – se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti. Odklonilen
odnos do drugih narodnosti izražajo predvsem mladostniki večinskega naroda, Slovenci,
pripadniki drugih, manjšinskih narodnosti pa skorajda ne. Po drugi strani se pripadniki
manjšin in mladostniki multiple narodnosti pogosteje družijo z vrstniki različnih naro-
dnosti kot pa Slovenci. Sicer pa slednji v največji meri izražajo naklonjenost do vrstnikov
drugih narodnosti.
Stopnja narodnostne pripadnosti se statistično značilno razlikuje med mladostniki,
ki izražajo različen odnos do vrstnikov glede na narodnost (ANOVA: F(2,860) = 14,27; p =
,000; η2 = ,032). Najvišjo stopnjo narodnostne pripadnosti imajo mladostniki, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki druge narodnosti (M = 7,93; SD = 2,80), nekoliko nižjo tisti, ki se v
določene vrste stališč).
Med tremi različnimi narodnostnimi skupinami mladostnikov (Slovenci, Nesloven-
ci in multiple narodnosti) so se pokazale statistično značilne razlike v izraženem odnosu
do vrstnikov glede na narodnost ( χ2 853) = 91,33; p = ,000; φ = ,327). Skoraj polovica Slo-
(4,
vencev se uvršča v drugo skupino – bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti, v pri-
bližno enakih deležih (četrtina) pa v prvo skupino – se družijo z vrstniki iste in druge na-
rodnosti – in tretjo skupino – se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti. Nesloven-
ci se večinoma (skoraj tri četrtine) uvrščajo v prvo skupino – se družijo z vrstniki iste in
druge narodnosti, petina jih je v drugi skupini – bi se družili z vrstniki druge in iste na-
rodnosti. V slednjo skupino se večinoma uvrščajo mladostniki multiple narodnosti (po-
lovica), dve petini pa v prvo – se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti. Odklonilen
odnos do drugih narodnosti izražajo predvsem mladostniki večinskega naroda, Slovenci,
pripadniki drugih, manjšinskih narodnosti pa skorajda ne. Po drugi strani se pripadniki
manjšin in mladostniki multiple narodnosti pogosteje družijo z vrstniki različnih naro-
dnosti kot pa Slovenci. Sicer pa slednji v največji meri izražajo naklonjenost do vrstnikov
drugih narodnosti.
Stopnja narodnostne pripadnosti se statistično značilno razlikuje med mladostniki,
ki izražajo različen odnos do vrstnikov glede na narodnost (ANOVA: F(2,860) = 14,27; p =
,000; η2 = ,032). Najvišjo stopnjo narodnostne pripadnosti imajo mladostniki, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki druge narodnosti (M = 7,93; SD = 2,80), nekoliko nižjo tisti, ki se v
