Page 54 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 54
Mladostniki iz osnovne in srednje šole se statistično značilno različno razporejajo
v tri skupine glede na odnos do vrstnikov po narodnosti ( χ2 868) = 22,70; p = ,000; V
(2,
= ,162). Osnovnošolci se približno v enakih deležih razporejajo v vse tri skupine: v prvi
skupini – se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti (31,3 %), v drugi skupini – bi se
družili z vrstniki druge in iste narodnosti (34,1 %) in v tretji skupini – se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge narodnosti (34,6 %). Večina dijakov je v drugi skupini – bi se dru-
žili z vrstniki druge in iste narodnosti (47,7 %), manj v prvi – se družijo z vrstniki iste
in druge narodnosti (32,2 %) in najmanj v tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstni-
ki druge narodnosti (20,1 %). Med mladostniki v osnovni in srednji šoli se kaže staro-
stni upad odklonilnih stališč do drugih narodnostnih skupin ter porast naklonjenosti
do njih.
Medsebojno različen odnos do vrstnikov glede na narodnost so izrazili tudi dijaki
treh tipov srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih strokovnih srednjih šol)
(χ2 (4,622) = 18,73; p = ,001; φ = ,174). Večina dijakov na vseh smereh je v drugi skupini
– bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti. V prvi skupini – se družijo z vrstni-
ki druge in iste narodnosti – je večji delež dijakov družboslovne smeri (40,7 %) kot iz
drugih dveh tipov šol (30,6 % iz tehničnih šol in 27,0 % iz gimnazij). V tretji skupini –
se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti – pa je večji delež dijakov tehnične sme-
ri (27,6 %) kot iz drugih dveh tipov šol (13,2 % iz družboslovnih šol in 20,2 % iz gim-
nazij). Odklonilen odnos do drugih narodnostnih skupin v večji meri vztraja med dija-
ki tehniških srednjih šol, pri dijaki drugih smeri pa upada, če njihov odnos primerjamo
z mlajšimi mladostniki v osnovnih šolah. Ta rezultat bi lahko vsaj delno pojasnile razli-
ke v vsebini programov srednješolskega izobraževanja.
Tudi med dekleti in fanti so se pokazale statistično značilne razlike v izraženem odno-
su do vrstnikov glede na narodnost (χ2(2, 867) = 15,77; p = ,000; V = ,135). Dve petini fan-
tov se uvršča v drugo skupino – bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti, v prvo in
tretjo skupino pa se uvrščajo v približno enakih deležih (nekoliko manj kot tretjina). Tudi
dekleta se v večinskem deležu (skoraj polovica) uvrščajo v drugo skupino, tretjina v prvo –
se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, v tretjo pa v manjšem deležu kot fantje (manj
kot petina) – se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti. Dekleta so v povprečju manj
odklonilna do vrstnikov drugih narodnosti kot fantje, medtem ko v naklonjenosti do njih
in sprejemanju med spoloma ni razlik.
v tri skupine glede na odnos do vrstnikov po narodnosti ( χ2 868) = 22,70; p = ,000; V
(2,
= ,162). Osnovnošolci se približno v enakih deležih razporejajo v vse tri skupine: v prvi
skupini – se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti (31,3 %), v drugi skupini – bi se
družili z vrstniki druge in iste narodnosti (34,1 %) in v tretji skupini – se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge narodnosti (34,6 %). Večina dijakov je v drugi skupini – bi se dru-
žili z vrstniki druge in iste narodnosti (47,7 %), manj v prvi – se družijo z vrstniki iste
in druge narodnosti (32,2 %) in najmanj v tretji skupini – se ne želijo družiti z vrstni-
ki druge narodnosti (20,1 %). Med mladostniki v osnovni in srednji šoli se kaže staro-
stni upad odklonilnih stališč do drugih narodnostnih skupin ter porast naklonjenosti
do njih.
Medsebojno različen odnos do vrstnikov glede na narodnost so izrazili tudi dijaki
treh tipov srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih strokovnih srednjih šol)
(χ2 (4,622) = 18,73; p = ,001; φ = ,174). Večina dijakov na vseh smereh je v drugi skupini
– bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti. V prvi skupini – se družijo z vrstni-
ki druge in iste narodnosti – je večji delež dijakov družboslovne smeri (40,7 %) kot iz
drugih dveh tipov šol (30,6 % iz tehničnih šol in 27,0 % iz gimnazij). V tretji skupini –
se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti – pa je večji delež dijakov tehnične sme-
ri (27,6 %) kot iz drugih dveh tipov šol (13,2 % iz družboslovnih šol in 20,2 % iz gim-
nazij). Odklonilen odnos do drugih narodnostnih skupin v večji meri vztraja med dija-
ki tehniških srednjih šol, pri dijaki drugih smeri pa upada, če njihov odnos primerjamo
z mlajšimi mladostniki v osnovnih šolah. Ta rezultat bi lahko vsaj delno pojasnile razli-
ke v vsebini programov srednješolskega izobraževanja.
Tudi med dekleti in fanti so se pokazale statistično značilne razlike v izraženem odno-
su do vrstnikov glede na narodnost (χ2(2, 867) = 15,77; p = ,000; V = ,135). Dve petini fan-
tov se uvršča v drugo skupino – bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti, v prvo in
tretjo skupino pa se uvrščajo v približno enakih deležih (nekoliko manj kot tretjina). Tudi
dekleta se v večinskem deležu (skoraj polovica) uvrščajo v drugo skupino, tretjina v prvo –
se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, v tretjo pa v manjšem deležu kot fantje (manj
kot petina) – se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti. Dekleta so v povprečju manj
odklonilna do vrstnikov drugih narodnosti kot fantje, medtem ko v naklonjenosti do njih
in sprejemanju med spoloma ni razlik.
