Page 47 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 47
l) (ANOVA: F(2,619) = 11,93; p = ,000). Najnižjo stopnjo narodnostne pripadnosti so iz-
razili gimnazijci (M = 9,81; SD = 3,02), nato dijaki družboslovnih srednjih šol (M = 9,24;
SD = 3,11) in najvišjo dijaki tehničnih srednjih šol (M = 8,35; SD = 2,98). Slednji so se
značilno bolj identificirali s svojo narodnostno skupino kot dijaki družboslovnih šol (p =
,018) in gimnazijci (p = ,000). Ti podatki kažejo, da narodnostna identifikacija v poznem
mladostništvu ne upade enako pri vseh mladostnikih, temveč različno, glede na izobraže-
valni program: najbolj med tistimi v splošnih srednjih šolah, manj med strokovnimi sre-
dnjimi šolami, predvsem tehnične smeri. Ali ti rezultati kažejo, da imajo na posamezni-
kovo narodnostno identifikacijo učinek izobraževalne vsebine oz. šolski kurikuli? Bi lah-
ko manjši upad subjektivnega občutka narodnostne pripadnosti med dijaki tehničnih šol
pojasnili z razlikami v programih srednjih šol, ki so nemara v družboslovnih strokovnih
srednjih šolah in gimnazijah bolj prepredeni z družboslovnimi vsebinami in informaci-
jami o narodih, družbenih skupinah, državljanskih vrednotah ipd. kot na tehničnih šo-
lah? Ali pa gre iskati razlago v različni narodnostni sestavi dijakov v različnih srednješol-
skih programih?
Med mladostniki iz treh različnih narodnostnih skupin so se pokazale značilne razli-
ke v stopnji narodnostne pripadnosti (ANOVA: F(2,846) = 3,83; p = 0,022). Najvišja je bila
med mladostniki, ki so se opredelili po drugi narodnosti kot slovenski (skupina Nesloven-
ci; M = 8,13; SD = 2,67), nekoliko nižja med tistimi, ki so se opredelili kot Slovenci (M
= 8,87; SD = 3,03), najnižja pa je bila v skupini multiple (delno slovenske) narodnosti (M
= 9,59; SD = 2,35). Tudi razlike med mladostniki iz posameznih narodnostnih skupin so
bile statistično značilne (ANOVA: F(6,847) = 2,16; p = ,045). Najvišjo stopnjo narodnostne
pripadnosti so izrazili Madžari (M = 7,43; SD = 1,81), nato Jugoslovani, sledijo drugi tuj-
ci, Albanci, Slovenci in najnižjo mladostniki multiple narodnosti (M = 9,41; SD = 2,45).
Ti rezultati so skladni s predpostavkami teorije samokategorizacije (da je identiteta soci-
alne skupine bolj poudarjena v kontekstih, kjer pripadniki zaznavajo ogoroženost svojega
statusa s strani drugih skupin) in z ugotovitvami nekaterih študij o višji stopnji narodno-
stne identifikacije med pripadniki narodnostnih manjšin kot pri večinskem prebivalstvu
(npr. otroci albanske manjšine v Grčiji, Manouka, 2001, v Barrett, 2007). Obenem nam ta
rezultat pomaga pojasniti razlike med srednješolskimi programi, med katerimi so se naj-
močneje identificirali dijaki tehničnih srednjih šol: med njimi je tudi največji delež mla-
dostnikov drugih, manjšinskih narodnosti. Nižja stopnja narodnostne identifikacije mla-
dostnikov, ki pripadajo več kot eni narodnostni skupini, je prav tako pričakovana. Neko-
liko zaradi težje samoopredelitve teh mladostnikov o tem, s katero narodnostno skupino
se bodo identificirali oz. v koliki meri in katere značilnosti vsake od njih bodo prevzeli za
razili gimnazijci (M = 9,81; SD = 3,02), nato dijaki družboslovnih srednjih šol (M = 9,24;
SD = 3,11) in najvišjo dijaki tehničnih srednjih šol (M = 8,35; SD = 2,98). Slednji so se
značilno bolj identificirali s svojo narodnostno skupino kot dijaki družboslovnih šol (p =
,018) in gimnazijci (p = ,000). Ti podatki kažejo, da narodnostna identifikacija v poznem
mladostništvu ne upade enako pri vseh mladostnikih, temveč različno, glede na izobraže-
valni program: najbolj med tistimi v splošnih srednjih šolah, manj med strokovnimi sre-
dnjimi šolami, predvsem tehnične smeri. Ali ti rezultati kažejo, da imajo na posamezni-
kovo narodnostno identifikacijo učinek izobraževalne vsebine oz. šolski kurikuli? Bi lah-
ko manjši upad subjektivnega občutka narodnostne pripadnosti med dijaki tehničnih šol
pojasnili z razlikami v programih srednjih šol, ki so nemara v družboslovnih strokovnih
srednjih šolah in gimnazijah bolj prepredeni z družboslovnimi vsebinami in informaci-
jami o narodih, družbenih skupinah, državljanskih vrednotah ipd. kot na tehničnih šo-
lah? Ali pa gre iskati razlago v različni narodnostni sestavi dijakov v različnih srednješol-
skih programih?
Med mladostniki iz treh različnih narodnostnih skupin so se pokazale značilne razli-
ke v stopnji narodnostne pripadnosti (ANOVA: F(2,846) = 3,83; p = 0,022). Najvišja je bila
med mladostniki, ki so se opredelili po drugi narodnosti kot slovenski (skupina Nesloven-
ci; M = 8,13; SD = 2,67), nekoliko nižja med tistimi, ki so se opredelili kot Slovenci (M
= 8,87; SD = 3,03), najnižja pa je bila v skupini multiple (delno slovenske) narodnosti (M
= 9,59; SD = 2,35). Tudi razlike med mladostniki iz posameznih narodnostnih skupin so
bile statistično značilne (ANOVA: F(6,847) = 2,16; p = ,045). Najvišjo stopnjo narodnostne
pripadnosti so izrazili Madžari (M = 7,43; SD = 1,81), nato Jugoslovani, sledijo drugi tuj-
ci, Albanci, Slovenci in najnižjo mladostniki multiple narodnosti (M = 9,41; SD = 2,45).
Ti rezultati so skladni s predpostavkami teorije samokategorizacije (da je identiteta soci-
alne skupine bolj poudarjena v kontekstih, kjer pripadniki zaznavajo ogoroženost svojega
statusa s strani drugih skupin) in z ugotovitvami nekaterih študij o višji stopnji narodno-
stne identifikacije med pripadniki narodnostnih manjšin kot pri večinskem prebivalstvu
(npr. otroci albanske manjšine v Grčiji, Manouka, 2001, v Barrett, 2007). Obenem nam ta
rezultat pomaga pojasniti razlike med srednješolskimi programi, med katerimi so se naj-
močneje identificirali dijaki tehničnih srednjih šol: med njimi je tudi največji delež mla-
dostnikov drugih, manjšinskih narodnosti. Nižja stopnja narodnostne identifikacije mla-
dostnikov, ki pripadajo več kot eni narodnostni skupini, je prav tako pričakovana. Neko-
liko zaradi težje samoopredelitve teh mladostnikov o tem, s katero narodnostno skupino
se bodo identificirali oz. v koliki meri in katere značilnosti vsake od njih bodo prevzeli za
