Page 42 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 42
dstav o zaželenih (oz. družbeno dogovorjenih) načinih socialnega vedenja, vrednote-
nja dogodkov, oseb, institucij in družbenih odnosov.
Ta teorija poudarja, da je otrokov razvoj vedno situiran v določeno družbeno in soci-
alno nišo. Informacije o državah, narodih, narodnostnih skupinah in državnih skupinah
otrok pridobi iz vseh naslednjih potencialnih virov: starševski diskurz in prakse, neposre-
dni stiki s tujci in tujimi kraji, šolski kurikul in učbeniki, učiteljski diskurz in prakse, vr-
stniške skupine in prakse, vsebina predstav v masovnih medijih, internetu in drugi litera-
turi in vizualnem materialu, do katerega ima otrok dostop. Informacije, ki jih otrok prido-
bi iz teh virov so odvisne od njegovih lastnih kognitivnih in motivacijskih procesov. Raz-
vijajočega otroka teorija razume v okviru ekološke niše, ki se sama neprestano spreminja
med otrokovim odraščanjem, otrok pa v njej delno določa dostopna okolja, ki lahko nanj
vplivajo. Ta teorija je vsestranski in hkrati skop teoretski okvir, ki lahko zajame vse dose-
danje empirične izsledke o razvoju vednosti in prepričanj otrok o narodih in državah. Ima
tudi pomembno hevristično vrednost za generiranje temeljnih raziskav v prihodnje.
Narodnostna identiteta mladostnikov
V nadaljevanju predstavljamo izsledke študije med mladostniki v Sloveniji, o njihovi
narodnostni pripadnosti, stopnji identifikacije s svojo narodnostno skupino in stališči do
drugih socialnih skupin, narodnostnih, rasnih, socioekonomskih ter do otrok s posebni-
mi potrebami.
Samokategorizacija mladostnikov po narodnosti
Zanimalo nas je, katerim narodnostnim skupinam pripadajo sodelujoči mladostni-
ki. Odgovoriti so morali na odprto vprašanje (Katere narodnosti si?), ki je od njih zahte-
valo, da svojo narodnosti sami opredelijo. Mladostniki so se po narodnosti opredelili ve-
činoma kot Slovenci (83,9 % vseh; 72 % osnovnošolcev in 88,7 % srednješolcev). Ostali
mladostniki so se izrekli za Hrvate (1,8 %), Srbe (2,3 %), Bošnjake (5,5 %), Črnogorce (0,1
%), Makedonce (0,4 %), Albance (0,5 %), Madžare (0,8 %), Nemce (0,1 %), Turke (0,1 %),
Ruse (0,4 %); nekateri mladostniki so se opredelili po več narodnostih hkrati (3,9 %), ne-
kaj pa je bilo neopredeljenih (0,2 %). Vse mladostnike druge narodnosti kot slovenske smo
za nadaljnje analize združili v skupino Neslovenci (12,5 %). V skupino multiple narodno-
sti pa smo združili mladostnike, ki so poleg slovenske navedli še katero drugo narodnost
(3,4 %). Tiste mladostnike, ki svoje narodnosti niso opredelili, smo izključili iz nadaljnjih
analiz, s katerimi smo preučevali vlogo narodnostne pripadnosti na medosebne odnose in
stališča do pripadnikov drugih socialnih skupin.
nja dogodkov, oseb, institucij in družbenih odnosov.
Ta teorija poudarja, da je otrokov razvoj vedno situiran v določeno družbeno in soci-
alno nišo. Informacije o državah, narodih, narodnostnih skupinah in državnih skupinah
otrok pridobi iz vseh naslednjih potencialnih virov: starševski diskurz in prakse, neposre-
dni stiki s tujci in tujimi kraji, šolski kurikul in učbeniki, učiteljski diskurz in prakse, vr-
stniške skupine in prakse, vsebina predstav v masovnih medijih, internetu in drugi litera-
turi in vizualnem materialu, do katerega ima otrok dostop. Informacije, ki jih otrok prido-
bi iz teh virov so odvisne od njegovih lastnih kognitivnih in motivacijskih procesov. Raz-
vijajočega otroka teorija razume v okviru ekološke niše, ki se sama neprestano spreminja
med otrokovim odraščanjem, otrok pa v njej delno določa dostopna okolja, ki lahko nanj
vplivajo. Ta teorija je vsestranski in hkrati skop teoretski okvir, ki lahko zajame vse dose-
danje empirične izsledke o razvoju vednosti in prepričanj otrok o narodih in državah. Ima
tudi pomembno hevristično vrednost za generiranje temeljnih raziskav v prihodnje.
Narodnostna identiteta mladostnikov
V nadaljevanju predstavljamo izsledke študije med mladostniki v Sloveniji, o njihovi
narodnostni pripadnosti, stopnji identifikacije s svojo narodnostno skupino in stališči do
drugih socialnih skupin, narodnostnih, rasnih, socioekonomskih ter do otrok s posebni-
mi potrebami.
Samokategorizacija mladostnikov po narodnosti
Zanimalo nas je, katerim narodnostnim skupinam pripadajo sodelujoči mladostni-
ki. Odgovoriti so morali na odprto vprašanje (Katere narodnosti si?), ki je od njih zahte-
valo, da svojo narodnosti sami opredelijo. Mladostniki so se po narodnosti opredelili ve-
činoma kot Slovenci (83,9 % vseh; 72 % osnovnošolcev in 88,7 % srednješolcev). Ostali
mladostniki so se izrekli za Hrvate (1,8 %), Srbe (2,3 %), Bošnjake (5,5 %), Črnogorce (0,1
%), Makedonce (0,4 %), Albance (0,5 %), Madžare (0,8 %), Nemce (0,1 %), Turke (0,1 %),
Ruse (0,4 %); nekateri mladostniki so se opredelili po več narodnostih hkrati (3,9 %), ne-
kaj pa je bilo neopredeljenih (0,2 %). Vse mladostnike druge narodnosti kot slovenske smo
za nadaljnje analize združili v skupino Neslovenci (12,5 %). V skupino multiple narodno-
sti pa smo združili mladostnike, ki so poleg slovenske navedli še katero drugo narodnost
(3,4 %). Tiste mladostnike, ki svoje narodnosti niso opredelili, smo izključili iz nadaljnjih
analiz, s katerimi smo preučevali vlogo narodnostne pripadnosti na medosebne odnose in
stališča do pripadnikov drugih socialnih skupin.
