Page 46 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 46
topnja narodnostne pripadnosti« (nižja vrednost na lestvici predstavlja višjo stopnjo na-
rodnostne pripadnosti).
Slika 2: Stopnja narodnostne pripadonosti mladostikov po starostnih skupinah (nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo narodnostne identifikacije).
Preveriti smo želeli, ali se moč narodnostne identifikacije v mladostništvu spreminja
ali ne. Mladostniki treh starostnih skupin (6. razred in 9. razred osnovne šole ter 3. letnik
srednje šole) so se statistično značilno razlikovali v izraženi stopnji narodnostne pripa-
dnosti (ANOVA: F(2,860) = 19,74; p = 0,000). Najvišjo so izrazili mladostniki v 9. razredu
(M = 7,71; SD = 2,34), nekoliko nižjo v 6. razredu (M = 7,98; SD = 2,65), najnižjo pa di-
jaki v 3. letniku (M = 9,23; SD = 3,10). Ti podatki kažejo, da se v mladostništvu stopnja
narodnostne identifikacije spreminja nelinearno, s starostjo je v krivuljčni zvezi (obrnje-
na U krivulja): iz zgodnjega v srednje mladostništvo narašča, potem pa upada in je v po-
znem mladostništvu nižja kot v zgodnjem. Na to kažejo tudi razlike v stopnji narodno-
stne pripadnosti med osnovnošolci in dijaki, ki so bile statistično značilne (Kruskal-Wal-
lis test: H(1,861) = 36,31; p = ,000): višjo so izrazili osnovnošolci (M = 7,84; SD = 2,50) kot
srednješolci (M = 9,23; SD = 3,09). Tudi nekatere druge študije ugotavljajo starostni upad
stopnje narodnostne identifikacije v mladostništvu (npr. v Angliji, Alexander, 2002; v ne-
katerih zahodnoevropskih državah in bivših sovjetskih republikah, Barrett in dr. 2007).
Pokazale so se tudi značilne razlike v stopnji narodnostne pripadnosti med dijaki treh
različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih strokovnih srednjih
rodnostne pripadnosti).
Slika 2: Stopnja narodnostne pripadonosti mladostikov po starostnih skupinah (nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo narodnostne identifikacije).
Preveriti smo želeli, ali se moč narodnostne identifikacije v mladostništvu spreminja
ali ne. Mladostniki treh starostnih skupin (6. razred in 9. razred osnovne šole ter 3. letnik
srednje šole) so se statistično značilno razlikovali v izraženi stopnji narodnostne pripa-
dnosti (ANOVA: F(2,860) = 19,74; p = 0,000). Najvišjo so izrazili mladostniki v 9. razredu
(M = 7,71; SD = 2,34), nekoliko nižjo v 6. razredu (M = 7,98; SD = 2,65), najnižjo pa di-
jaki v 3. letniku (M = 9,23; SD = 3,10). Ti podatki kažejo, da se v mladostništvu stopnja
narodnostne identifikacije spreminja nelinearno, s starostjo je v krivuljčni zvezi (obrnje-
na U krivulja): iz zgodnjega v srednje mladostništvo narašča, potem pa upada in je v po-
znem mladostništvu nižja kot v zgodnjem. Na to kažejo tudi razlike v stopnji narodno-
stne pripadnosti med osnovnošolci in dijaki, ki so bile statistično značilne (Kruskal-Wal-
lis test: H(1,861) = 36,31; p = ,000): višjo so izrazili osnovnošolci (M = 7,84; SD = 2,50) kot
srednješolci (M = 9,23; SD = 3,09). Tudi nekatere druge študije ugotavljajo starostni upad
stopnje narodnostne identifikacije v mladostništvu (npr. v Angliji, Alexander, 2002; v ne-
katerih zahodnoevropskih državah in bivših sovjetskih republikah, Barrett in dr. 2007).
Pokazale so se tudi značilne razlike v stopnji narodnostne pripadnosti med dijaki treh
različnih smeri srednjih šol (gimnazij, družboslovnih in tehničnih strokovnih srednjih
