Page 52 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 52
Stališča mladostnikov do drugih socialnih skupin
Zanimalo nas je, kakšna so stališča mladostnikov do drugih skupin in kako se spre-
minjajo s starostjo ter s katerimi dejavniki (narodnostna pripadnost, stopnja narodnostne
identifikacije, šola, spol) se povezujejo. Učenci in dijaki so svoja stališča do vrstnikov dru-
gačne narodnosti in rase, iz družin z drugačnim socioekonomskim položajem (SES); bo-
gatejšim oz. revnejšim ter otrok s posebnimi potrebami (OPP) izražali na merski lestvi-
ci socialne distance. Svoj odnos do različnih socialnih skupin vrstnikov so ocenjevali kot
način druženja z njimi v štirih različnih kontekstih: prijateljstvo, sodelovanje pri pouku,
druženje v prostem času ter pomoč. V vsakem od kontekstov so ocenili; ali se družijo z vr-
stnikom iz različne socialne skupine, ali se ne družijo in bi se želeli ter ali se ne družijo in
si tega ne želijo. V vseh kontekstih so ocenili tudi svoje druženje z vrstniki iz iste socialne
skupine, kot ji pripadajo sami.
Njihovi odgovori o druženju z vrstniki iz posamezne socialne skupine (glede na naro-
dnost, raso, SES, OPP) se med različnimi konteksti niso razlikovali oz. v vseh kontekstih so
v povprečju podobno ocenili svoj odnos do vrstnikov iz določene socialne skupine. Zato smo
njihove istovrstne odgovore (1. da; 2. ne, a bi želel/-a; 3. ne in si ne želim) sešteli za posame-
zne socialne skupine vrstnikov (iste oz. druge narodnosti, iste oz. druge rase, enak SES; bo-
gatejši, revnejši, OPP) v vseh štirih kontekstih (prijateljstvo, šola, prosti čas, pomoč).
Za vsako posamezno socialno skupino (narodnost, rasa, SES, OPP) smo s klastrsko
analizo (Wardova metoda razvrščanja v skupine) ugotavljali podobnost med mladostniki
glede na izraženo socialno distanco. V posamezno analizo smo vključili združene odgovo-
re za vse štiri kontekste druženja z vrstniki iz iste in druge socialne skupine, in sicer za vse
tri vrste druženja – da, se družim; ne, a bi želel/-a; ne in ne želim. Tako smo izvedli štiri lo-
čene klastrske analize na vseh sodelujočih mladostnikih (skupaj osnovnošolci in srednje-
šolci). Rezultati vseh štirih klastrskih analiz so pokazali, da lahko mladostnike združimo
v tri skupine, ki se medsebojno razlikujejo v svojem odnosu do vrstnikov določene social-
ne skupine (glede na narodnost, raso, OPP ali SES). Nato smo za vsak tip odnosa (po na-
rodnosti, rasi, OPP in SES) izvedli še diskriminantno analizo med tremi skupinami mla-
dostnikov po pripadajočih združenih spremenljivkah odnosa do določene socialne skupi-
ne, da bi ugotovili, v čem se tri skupine medsebojno razlikujejo oz. kakšen odnos do dolo-
čene socialne skupine značilno opredeljuje vsako od skupin mladostnikov.
Stališča do narodnostnih skupin
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki iste in različnih narodnosti v štirih raz-
Zanimalo nas je, kakšna so stališča mladostnikov do drugih skupin in kako se spre-
minjajo s starostjo ter s katerimi dejavniki (narodnostna pripadnost, stopnja narodnostne
identifikacije, šola, spol) se povezujejo. Učenci in dijaki so svoja stališča do vrstnikov dru-
gačne narodnosti in rase, iz družin z drugačnim socioekonomskim položajem (SES); bo-
gatejšim oz. revnejšim ter otrok s posebnimi potrebami (OPP) izražali na merski lestvi-
ci socialne distance. Svoj odnos do različnih socialnih skupin vrstnikov so ocenjevali kot
način druženja z njimi v štirih različnih kontekstih: prijateljstvo, sodelovanje pri pouku,
druženje v prostem času ter pomoč. V vsakem od kontekstov so ocenili; ali se družijo z vr-
stnikom iz različne socialne skupine, ali se ne družijo in bi se želeli ter ali se ne družijo in
si tega ne želijo. V vseh kontekstih so ocenili tudi svoje druženje z vrstniki iz iste socialne
skupine, kot ji pripadajo sami.
Njihovi odgovori o druženju z vrstniki iz posamezne socialne skupine (glede na naro-
dnost, raso, SES, OPP) se med različnimi konteksti niso razlikovali oz. v vseh kontekstih so
v povprečju podobno ocenili svoj odnos do vrstnikov iz določene socialne skupine. Zato smo
njihove istovrstne odgovore (1. da; 2. ne, a bi želel/-a; 3. ne in si ne želim) sešteli za posame-
zne socialne skupine vrstnikov (iste oz. druge narodnosti, iste oz. druge rase, enak SES; bo-
gatejši, revnejši, OPP) v vseh štirih kontekstih (prijateljstvo, šola, prosti čas, pomoč).
Za vsako posamezno socialno skupino (narodnost, rasa, SES, OPP) smo s klastrsko
analizo (Wardova metoda razvrščanja v skupine) ugotavljali podobnost med mladostniki
glede na izraženo socialno distanco. V posamezno analizo smo vključili združene odgovo-
re za vse štiri kontekste druženja z vrstniki iz iste in druge socialne skupine, in sicer za vse
tri vrste druženja – da, se družim; ne, a bi želel/-a; ne in ne želim. Tako smo izvedli štiri lo-
čene klastrske analize na vseh sodelujočih mladostnikih (skupaj osnovnošolci in srednje-
šolci). Rezultati vseh štirih klastrskih analiz so pokazali, da lahko mladostnike združimo
v tri skupine, ki se medsebojno razlikujejo v svojem odnosu do vrstnikov določene social-
ne skupine (glede na narodnost, raso, OPP ali SES). Nato smo za vsak tip odnosa (po na-
rodnosti, rasi, OPP in SES) izvedli še diskriminantno analizo med tremi skupinami mla-
dostnikov po pripadajočih združenih spremenljivkah odnosa do določene socialne skupi-
ne, da bi ugotovili, v čem se tri skupine medsebojno razlikujejo oz. kakšen odnos do dolo-
čene socialne skupine značilno opredeljuje vsako od skupin mladostnikov.
Stališča do narodnostnih skupin
Klastrska analiza je pokazala, da se učenci in dijaki združujejo v tri skupine, ki se med
seboj razlikujejo glede na njihov odnos z vrstniki iste in različnih narodnosti v štirih raz-
