Page 43 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

Slika 1: Distribucija mladostnikov po narodnosti v osnovih in srednjih šolah.

Mladostniki treh narodnostnih skupin (Slovenci, Neslovenci in multiple narodnosti)

so bili statistično značilno različno porazdeljeni v vzorcu osnovnošolcev in srednješolcev

( χ2 853) = 36,26; p = 0,000). Med dijaki je bil večji delež Slovencev (88,8 %) kot med učen-
(2,
ci osnovnih šol (72,2 %). Večji delež Neslovencev pa je bil med učenci (22,4 %) kot med

dijaki (8,6 %). Na treh različnih smereh programov srednjih šol (gimnazij, družboslovnih

in tehničnih strokovnih srednjih šol) so bili dijaki različnih narodnosti značilno različno

zastopani ( χ2 = 20,26; p = 0,000; ϕ = ,183). V gimnazijah se je največji delež dijakov
(4,608)
opredelil za Slovence (94,5 %), nekoliko manjši delež je bil Slovencev med dijaki tehnič-

nih srednjih šol (87,6 %) in najmanjši delež med dijaki družboslovnih smeri (82,2 %). De-

lež dijakov druge narodnosti, neslovenske, je bil največji med dijaki družboslovnih sme-

ri (13,0 %), nekoliko manjši med dijaki tehničnih šol (11,2 %) in najmanjši med gimna-

zijci (3,5 %). Podobno so bili razporejeni na te šole tudi dijaki multiple narodnosti (največ

jih je bilo med dijaki družboslovnih šol, 4,9 %, nekoliko manj med dijaki tehničnih sme-

ri, 1,2 %, in najmanj med gimnazijci, 2,0 %). Iz samoopredelitve mladostnikov po naro-

dnosti sledi, da so srednje šole, zajete v vzorec narodnostno bolj homogene od sodelujo-

čih osnovnih šol. Predpostavljamo lahko tudi, da se mladostniki manjšinskih narodnosti

redkeje vključujejo v srednješolske izobraževalne programe, predvsem gimnazij, nekoliko

pogosteje pa v strokovne šole tehničnih smeri. Ker pa vzorec te študije ni reprezentativen

za slovensko populacijo srednješolcev (npr. poklicnih šol nismo vzorčili, vzorčenje tudi ni

