Page 50 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 50
Osnovnošolci in dijaki so se statistično značilno razlikovali v povprečnih rangih treh
razlikovalnih značilnosti drugih narodnosti (Kruskal-Wallis test). Srednješolci so v pov-
prečju kot pomembnejšo razlikovalno značilnost pripadnikov drugih narodnosti razvrsti-
li drugačen videz (H(1,858)= 52,59; p = ,000). Osnovnošolci pa so v povprečju kot pomemb-
nejšo razvrstili državo rojstva (H(1,857) = 32,63; p = ,000) in narodnost staršev (H(1,858) =
16,58; p = ,000). Najbolj očitna razlika med mlajšimi in starejšimi mladostniki se je po-
kazala v razvrstitvi najpomembnejšega kriterija za prepoznavanje narodnosti: za osnov-
nošolce je to jezik, za srednješolce videz. Da bi lahko pojasnili izraženo starostno razliko,
nam v okviru te študije primanjkuje informacij o dejavnikih, ki usmerjajo socialno zazna-
vanje (npr. o mladostnikovih sposobnostih prevzemanja socialne perspektive). Lahko pa
te izsledke primerjamo z otroškimi opredelitvami kriterijev narodnosti, ki kažejo kultur-
ne specifike in se med državami razlikujejo. Ugotovimo, da država rojstva za otroke pred-
stavlja najpomembnejši atribut narodnosti tako v Angliji kot na Škotskem (Penny, Barrett
in Lyons, 2001, v Barrett, 2007) in v Ameriki (Carrington in Short, 1995, 1996, 2000, v
Barrett, 2007), med mladostniki v Sloveniji pa je med najmanj pomembnimi.
Preverili smo, ali mladostniki različnih narodnosti prepoznavajo različne kriteri-
je kot pomembnejše pri opredelitvi narodnosti. Učenci in dijaki, ki so se opredelili kot
Slovenci (N = 711), so v povprečju kot najpomembnejšo razlikovalno značilnost pripa-
dnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,11). Na drugo
mesto so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 2,02), na naslednje mesto dru-
gačne navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,94), na predzadnje mesto državo rojstva (Mo
= 4; Mrang = 3,74) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, narodnost staršev (Mo
= 5; Mrang = 4,14).
Učenci in dijaki, ki so svojo narodnost opredelili za drugo kot slovensko, t. i. skupina
Neslovencev (N = 104), so v povprečju kot najpomembnejšo razlikovalno značilnost pripa-
dnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,66). Na drugo mesto
so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 2,40), na naslednje mesto drugačne nava-
de in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,93), na predzadnje mesto narodnost staršev (Mo = 4; Mrang
= 3,57) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, državo rojstva (Mo = 5; Mrang = 3,39).
Učenci in dijaki, ki so svojo narodnost opredelili hkrati za slovensko in drugo, t. i. sku-
pina multiple narodnosti (N = 28), so v povprečju kot najpomembnejšo razlikovalno zna-
čilnost pripadnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,29). Na
drugo mesto so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 1,86), na naslednje mesto
drugačne navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,82), na predzadnje mesto narodnost star-
razlikovalnih značilnosti drugih narodnosti (Kruskal-Wallis test). Srednješolci so v pov-
prečju kot pomembnejšo razlikovalno značilnost pripadnikov drugih narodnosti razvrsti-
li drugačen videz (H(1,858)= 52,59; p = ,000). Osnovnošolci pa so v povprečju kot pomemb-
nejšo razvrstili državo rojstva (H(1,857) = 32,63; p = ,000) in narodnost staršev (H(1,858) =
16,58; p = ,000). Najbolj očitna razlika med mlajšimi in starejšimi mladostniki se je po-
kazala v razvrstitvi najpomembnejšega kriterija za prepoznavanje narodnosti: za osnov-
nošolce je to jezik, za srednješolce videz. Da bi lahko pojasnili izraženo starostno razliko,
nam v okviru te študije primanjkuje informacij o dejavnikih, ki usmerjajo socialno zazna-
vanje (npr. o mladostnikovih sposobnostih prevzemanja socialne perspektive). Lahko pa
te izsledke primerjamo z otroškimi opredelitvami kriterijev narodnosti, ki kažejo kultur-
ne specifike in se med državami razlikujejo. Ugotovimo, da država rojstva za otroke pred-
stavlja najpomembnejši atribut narodnosti tako v Angliji kot na Škotskem (Penny, Barrett
in Lyons, 2001, v Barrett, 2007) in v Ameriki (Carrington in Short, 1995, 1996, 2000, v
Barrett, 2007), med mladostniki v Sloveniji pa je med najmanj pomembnimi.
Preverili smo, ali mladostniki različnih narodnosti prepoznavajo različne kriteri-
je kot pomembnejše pri opredelitvi narodnosti. Učenci in dijaki, ki so se opredelili kot
Slovenci (N = 711), so v povprečju kot najpomembnejšo razlikovalno značilnost pripa-
dnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,11). Na drugo
mesto so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 2,02), na naslednje mesto dru-
gačne navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,94), na predzadnje mesto državo rojstva (Mo
= 4; Mrang = 3,74) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, narodnost staršev (Mo
= 5; Mrang = 4,14).
Učenci in dijaki, ki so svojo narodnost opredelili za drugo kot slovensko, t. i. skupina
Neslovencev (N = 104), so v povprečju kot najpomembnejšo razlikovalno značilnost pripa-
dnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,66). Na drugo mesto
so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 2,40), na naslednje mesto drugačne nava-
de in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,93), na predzadnje mesto narodnost staršev (Mo = 4; Mrang
= 3,57) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, državo rojstva (Mo = 5; Mrang = 3,39).
Učenci in dijaki, ki so svojo narodnost opredelili hkrati za slovensko in drugo, t. i. sku-
pina multiple narodnosti (N = 28), so v povprečju kot najpomembnejšo razlikovalno zna-
čilnost pripadnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,29). Na
drugo mesto so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 1,86), na naslednje mesto
drugačne navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,82), na predzadnje mesto narodnost star-
