Page 44 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

o slučajnostno, temveč dvostopenjsko stratificirano), bi bilo potrebno to predpostavko

v prihodnosti še preveriti. Vsekakor pa so ti podatki indikativni za pomanjkljivosti sistem-

ske ureditve enake dostopnosti izobraževanja za vse otroke in mladostnike ne glede na na-

rodnostno poreklo.

Skoraj vsi mladostniki in mladostnice, ki so sodelovali v raziskavi, so se rodili v Slo-

veniji (96,2 %). Ostali so se večinoma priselili v Slovenijo v osnovni šoli (2,3 %), nekate-

ri pa že pred obveznim šolanjem (1,2 %). Med mladostniki, rojenimi v Sloveniji, se je ve-

čina opredelila za Slovence (86,7 %), desetina za drugo narodnost (t. i. skupina Nesloven-

cev), 3,3 % pa jih je navedla multiplo narodnost. Med mladostniki, priseljenimi v Sloveni-

jo pred osnovno šolo, je večina Neslovencev (85,7 %) in 14,3 % Slovencev. Med tistimi, ki

so se v Slovenijo priselili v osnovni šoli, je tudi večina Neslovencev (89,5 %), ostali so Slo-

venci ali multiple narodnosti (v enakih deležih; po 5,3 %).

Sodelujoči mladostniki in mladostnice se večinoma doma pogovarjajo samo sloven-

sko (81,6 %), ostali doma govorijo tudi v drugem jeziku (16 %), le redki pa doma nikoli ne

govorijo slovensko (2,3 %). Struktura osnovnošolcev in srednješolcev se statistično značil-

no razlikuje glede na jezik, ki ga govorijo doma ( χ2 867) = 23,87; p = 0,000). Med dijaki je
(2,

večji delež tistih, ki govorijo doma samo slovensko (85,7 %), kot med sodelujočimi učenci

(71,5 %). Med osnovnošolci pa je večji delež tistih, ki govorijo doma poleg slovenskega še

drugi jezik (24,2 %), kot med srednješolci (12,7 %). Prav tako je večji delež tistih, ki doma

nikoli ne govorijo slovensko, med učenci (1,2 %) kot med dijaki (1,6 %).

Mladostniki, ki so se po narodnosti opredelili za Slovence, večinoma govorijo doma

samo slovensko (93,0 %), 6,7 % tudi v drugem jeziku 0,3 % pa samo v drugem jeziku. Mla-

dostniki, ki so se opredelili po drugi narodnosti, t. i. Neslovenci, večinoma doma govori-

jo poleg slovenščine tudi v drugem jeziku (68,2 %), ostali pa, v enakem deležu, govorijo

doma ali samo slovensko ali pa samo v drugem jeziku (15,9 %). Med mladostniki multi-

ple narodnosti (slovenske in druge) pa jih 51,7 % doma govori samo slovensko, 48,3 % pa

tudi v drugem jeziku.

Delež mladostnikov, ki so se opredelili za Slovence, skoraj popolnoma sovpada z de-

ležem mladostnikov, ki se doma pogovarjajo izključno slovensko (razlika je 2,3 %), kakor

tudi z deležem tistih, ki so se rodili v Sloveniji (razlika je 2,8 %). Iz te razlike bi lahko skle-

pali, da so ti mladostniki potomci narodnostnih manjšin, ki so se bodisi asimilirali bodi-

si so državljanstvo navedli za narodnost. Za vse preostale mladostnike ne moremo trditi

drugače, kot da so ustrezno navedli svojo narodnost in pri tem niso imeli težav.

