Page 48 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 48
jo identiteto (katere navade, običaje, vrednote, stališča in prepričanja in katera podro-
čja vsakdanjega življenja mu bolj ustrezajo pri eni ali drugi narodnostni skupini in so skla-
dnejša z njegovo osebnostjo). Nekoliko pa je ta nižji rezultat, ki nakazuje neopredeljenost
narodnostne identitete mladostnikov multiple narodnosti tudi artefakt merjenja (kajti ni-
smo jih spraševali za moč identifikacije z vsako narodnostno skupino posebej).
S stopnjo narodnostne pripadnosti se nizko pozitivno povezuje indeks narodnostne
raznolikosti razreda (r = 0,069; p = 0,043). Večjo stopnjo identifikacije z lastno naro-
dnostno skupino so izrazili mladostniki v oddelkih, v katerih so učenci/dijaki več različ-
nih narodnosti. Ta rezultat je skladen s predpostavkami teorije socialne kategorizacije, ki
predpostavlja večjo poudarjenost socialne identitete v kontekstih, kjer so prisotni tudi pri-
padniki drugih socialnih skupin, kot tedaj, ko so prisotni le pripadniki lastne skupine.
V stopnji narodnostne pripadnosti so se pokazale tudi statistično značilne razlike med
spoloma (ANOVA: F(1,860) = 24,58; p = 0,000): fantje so poročali o višji stopnji pripadno-
sti (M = 8,31; SD = 3,10), dekleta pa o nižji (M = 9,31; SD = 2,83). Tudi ta razlika je skla-
dna z rezultati nekaterih študij narodnostne in rasne identitete, ki kažejo višjo stopnjo
skupinske identifikacije pri fantih v zgodnjem mladostništvu (Angleži med 11. in 15. le-
tom, Forest in Barrett, 2001, v Barret, 2007) in v času mladostništva (Iranci med 11. in
17. letom, Sahlabadi, 2002; Nemci med 11. in 18 letom, Maehr in Barrett, 2005, v Barret,
2007). Identifikacija z narodnostno skupino je namreč povezana tudi z zaznanim druž-
benim položajem te skupine, ki pa je lahko opredeljen po različnih dimenzijah. Tako se
lahko višji statusi, pripisani drugim socialnim kategorijam, ki opredeljujejo posameznika
(npr. spol), izpostavijo kot pozitivna razlikovalna poteza tudi pri opredelitvi narodnostne
identitete. Družbeni položaj moških je višji kot žensk, kar lahko moški, oz. v našem pri-
meru fantje, privzamejo tudi kot pomembno določilo svoje narodnostne identitete.
Povzetek
Mladostniki, ki so sodelovali v študiji, so se po narodnosti opredelili večinoma kot
Slovenci (83,9 %), več kot desetina mladostnikov se je opredelila po drugih narodnostih
in smo jih združili v skupino Neslovencev, nekateri pa so poleg slovenske navedli še kate-
ro drugo narodnost; združili smo jih v skupino multiple narodnosti (3,4 %). Oddelki v
osnovnih šolah so v povprečju bolj narodnostno raznoliki kot oddelki dijakov v srednjih
šolah. Tudi med slednjimi so razlike: najbolj narodnostno raznoliki so oddelki na družbo-
slovnih srednjih šolah, manj na tehničnih srednjih šolah in najmanj na gimnazijah.
Subjektivni pomen narodnostne identitete je povezan s starostjo mladostnikov, spo-
lom in narodnostno skupino. Stopnja narodnostne identifikacije se v mladostništvu spre-
čja vsakdanjega življenja mu bolj ustrezajo pri eni ali drugi narodnostni skupini in so skla-
dnejša z njegovo osebnostjo). Nekoliko pa je ta nižji rezultat, ki nakazuje neopredeljenost
narodnostne identitete mladostnikov multiple narodnosti tudi artefakt merjenja (kajti ni-
smo jih spraševali za moč identifikacije z vsako narodnostno skupino posebej).
S stopnjo narodnostne pripadnosti se nizko pozitivno povezuje indeks narodnostne
raznolikosti razreda (r = 0,069; p = 0,043). Večjo stopnjo identifikacije z lastno naro-
dnostno skupino so izrazili mladostniki v oddelkih, v katerih so učenci/dijaki več različ-
nih narodnosti. Ta rezultat je skladen s predpostavkami teorije socialne kategorizacije, ki
predpostavlja večjo poudarjenost socialne identitete v kontekstih, kjer so prisotni tudi pri-
padniki drugih socialnih skupin, kot tedaj, ko so prisotni le pripadniki lastne skupine.
V stopnji narodnostne pripadnosti so se pokazale tudi statistično značilne razlike med
spoloma (ANOVA: F(1,860) = 24,58; p = 0,000): fantje so poročali o višji stopnji pripadno-
sti (M = 8,31; SD = 3,10), dekleta pa o nižji (M = 9,31; SD = 2,83). Tudi ta razlika je skla-
dna z rezultati nekaterih študij narodnostne in rasne identitete, ki kažejo višjo stopnjo
skupinske identifikacije pri fantih v zgodnjem mladostništvu (Angleži med 11. in 15. le-
tom, Forest in Barrett, 2001, v Barret, 2007) in v času mladostništva (Iranci med 11. in
17. letom, Sahlabadi, 2002; Nemci med 11. in 18 letom, Maehr in Barrett, 2005, v Barret,
2007). Identifikacija z narodnostno skupino je namreč povezana tudi z zaznanim druž-
benim položajem te skupine, ki pa je lahko opredeljen po različnih dimenzijah. Tako se
lahko višji statusi, pripisani drugim socialnim kategorijam, ki opredeljujejo posameznika
(npr. spol), izpostavijo kot pozitivna razlikovalna poteza tudi pri opredelitvi narodnostne
identitete. Družbeni položaj moških je višji kot žensk, kar lahko moški, oz. v našem pri-
meru fantje, privzamejo tudi kot pomembno določilo svoje narodnostne identitete.
Povzetek
Mladostniki, ki so sodelovali v študiji, so se po narodnosti opredelili večinoma kot
Slovenci (83,9 %), več kot desetina mladostnikov se je opredelila po drugih narodnostih
in smo jih združili v skupino Neslovencev, nekateri pa so poleg slovenske navedli še kate-
ro drugo narodnost; združili smo jih v skupino multiple narodnosti (3,4 %). Oddelki v
osnovnih šolah so v povprečju bolj narodnostno raznoliki kot oddelki dijakov v srednjih
šolah. Tudi med slednjimi so razlike: najbolj narodnostno raznoliki so oddelki na družbo-
slovnih srednjih šolah, manj na tehničnih srednjih šolah in najmanj na gimnazijah.
Subjektivni pomen narodnostne identitete je povezan s starostjo mladostnikov, spo-
lom in narodnostno skupino. Stopnja narodnostne identifikacije se v mladostništvu spre-
