Page 45 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 45
odnostna raznolikost razredov
Za vsak razred smo izračunali indeks narodnostne raznolikosti (Simpson, 1949) glede
na samoopredelitev učencev/dijakov kot pripadnikov različnih narodnostnih skupin. Iz-
računali smo ga po formuli: n
D = 1—Σ p2i
i=1
V formuli p predstavlja delež učencev posamezne narodnosti v celotnem razredu, i je
posamezna narodnostna skupina, n pa število vseh različnih narodnostih skupin.
Indeks narodnostne raznolikosti je manjši, če je razred bolj narodnostno homogen in
večji, če so v razredu učenci več različnih narodnosti.
Osnovne in srednje šole se med seboj značilno razlikujejo v narodnostni raznolikosti
razredov (ANOVA: F(1,867) = 133,72; p = ,000; η2 = ,134). Oddelki v osnovnih šolah so v
povprečju bolj narodnostno raznoliki (M = ,37; SD = ,27) kot oddelki dijakov v srednjih
šolah (M = ,18; SD = ,19). Tudi srednje šole različnih smeri se medsebojno značilno raz-
likujejo v narodnostni raznolikosti oddelkov (Kruskal-Wallis test: H (2,622) = 103,36; p =
,000). Največja povprečna stopnja raznolikosti oddelkov je na družboslovnih srednjih šo-
lah (M = ,28; SD = ,19), nekoliko nižja na tehničnih srednjih šolah (M = ,18; SD = ,23),
in najnižja na gimnazijah (M = ,10; SD = ,12); tehnične srednje šole pa se v največji meri
razlikujejo med seboj v narodnostni strukturi oddelkov. Oddelki družboslovnih srednjih
šol so značilno bolj raznoliki od oddelkov na gimnazijah (p = ,000) in tehničnih srednjih
šolah (p = ,000), oddelki na tehničnih šolah pa bolj raznoliki od gimnazijskih oddelkov
(p = ,050).
Subjektivni pomen narodnostne identitete
Ugotoviti smo želeli tudi, kako močno se mladostniki identificirajo s svojo narodno-
stno skupino. Osebni pomen narodnostne pripadnosti so mladostniki ocenili na štirih
postavkah, s pomočjo 5-stopenjske merske lestvice. Postavke so označevale pomembnost
in čustveno navezanost na narodnostno skupino. Analiza glavnih komponent je poka-
zala na ustreznost enokomponentne rešitve, ki pojasni 57,6 % skupne variance štirih po-
stavk (njihova nasičenost: h2 = [0,69; 0,84]. Notranja zanesljivost lestvice je srednje viso-
ka (α = 0,73). Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Veliko mi pomeni, da sem te naro-
dnosti«, »Ponosen sem, da sem te narodnosti«, »Moja narodnost je zame pomembnejša kot
druge značilnosti, ki veljajo zame« in »Pomembno mi je, da sošolci vedo, katere narodnosti
sem«. Vse štiri postavke smo vključili v sestavljeno, novo spremenljivko, in jo poimenovali
Za vsak razred smo izračunali indeks narodnostne raznolikosti (Simpson, 1949) glede
na samoopredelitev učencev/dijakov kot pripadnikov različnih narodnostnih skupin. Iz-
računali smo ga po formuli: n
D = 1—Σ p2i
i=1
V formuli p predstavlja delež učencev posamezne narodnosti v celotnem razredu, i je
posamezna narodnostna skupina, n pa število vseh različnih narodnostih skupin.
Indeks narodnostne raznolikosti je manjši, če je razred bolj narodnostno homogen in
večji, če so v razredu učenci več različnih narodnosti.
Osnovne in srednje šole se med seboj značilno razlikujejo v narodnostni raznolikosti
razredov (ANOVA: F(1,867) = 133,72; p = ,000; η2 = ,134). Oddelki v osnovnih šolah so v
povprečju bolj narodnostno raznoliki (M = ,37; SD = ,27) kot oddelki dijakov v srednjih
šolah (M = ,18; SD = ,19). Tudi srednje šole različnih smeri se medsebojno značilno raz-
likujejo v narodnostni raznolikosti oddelkov (Kruskal-Wallis test: H (2,622) = 103,36; p =
,000). Največja povprečna stopnja raznolikosti oddelkov je na družboslovnih srednjih šo-
lah (M = ,28; SD = ,19), nekoliko nižja na tehničnih srednjih šolah (M = ,18; SD = ,23),
in najnižja na gimnazijah (M = ,10; SD = ,12); tehnične srednje šole pa se v največji meri
razlikujejo med seboj v narodnostni strukturi oddelkov. Oddelki družboslovnih srednjih
šol so značilno bolj raznoliki od oddelkov na gimnazijah (p = ,000) in tehničnih srednjih
šolah (p = ,000), oddelki na tehničnih šolah pa bolj raznoliki od gimnazijskih oddelkov
(p = ,050).
Subjektivni pomen narodnostne identitete
Ugotoviti smo želeli tudi, kako močno se mladostniki identificirajo s svojo narodno-
stno skupino. Osebni pomen narodnostne pripadnosti so mladostniki ocenili na štirih
postavkah, s pomočjo 5-stopenjske merske lestvice. Postavke so označevale pomembnost
in čustveno navezanost na narodnostno skupino. Analiza glavnih komponent je poka-
zala na ustreznost enokomponentne rešitve, ki pojasni 57,6 % skupne variance štirih po-
stavk (njihova nasičenost: h2 = [0,69; 0,84]. Notranja zanesljivost lestvice je srednje viso-
ka (α = 0,73). Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Veliko mi pomeni, da sem te naro-
dnosti«, »Ponosen sem, da sem te narodnosti«, »Moja narodnost je zame pomembnejša kot
druge značilnosti, ki veljajo zame« in »Pomembno mi je, da sošolci vedo, katere narodnosti
sem«. Vse štiri postavke smo vključili v sestavljeno, novo spremenljivko, in jo poimenovali
