Page 51 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 51
v (Mo = 4; Mrang = 3,93) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, državo rojstva (Mo
= 5; Mrang = 4,11).
Učenci in dijaki treh narodnostnih skupin (Slovenci, Neslovenci in multiple narodno-
sti) so se statistično značilno razlikovali v povprečnih rangih treh razlikovalnih značilno-
sti drugih narodnosti (Kruskal-Wallis test). V povprečju so mladostniki Slovenci razvrsti-
li drugačen videz kot pomembnejši od mladostnikov multiple narodnosti, le-ti pa kot po-
membnejši od mladostnikov Neslovencev (H(2,843) = 10,53; p = ,005). V razvrstitvi videza
sta se skupini mladostnikov Slovencev in Neslovencev značilno razlikovali med seboj (p
= ,004). Mladostniki multiple narodnosti so v povprečju razvrstili materni jezik kot po-
membnejši od mladostnikov Slovencev, le-ti pa kot pomembnejši od mladostnikov Ne-
slovencev (H(2,843) = 12,29; p = ,002). V razvrstitvi maternega jezika sta se značilno razli-
kovali med seboj skupini mladostnikov Slovencev in Neslovencev (p = ,002). Mladostni-
ki Neslovenci so v povprečju razvrstili narodnost staršev kot pomembnejšo razlikovalno
značilnost od mladostnikov multiple narodnosti, le-ti pa kot pomembnejšo od Slovencev
(H(2,843) = 19,51; p = ,000). V razvrstitvi narodnosti staršev sta se značilno razlikovali med
seboj skupini mladostnikov Slovencev in Neslovencev (p = ,000). Kljub tem razlikam v
povprečnih rangih posameznih kriterijev, pa so mladostniki vseh treh narodnostnih sku-
pin enako razvrstili vseh petih kriterijev, od najbolj do najmanj pomembnega.
Stopnja narodnostne pripadnosti se povezuje z naslednjimi vidiki zaznavanja etnič-
ne identitete drugih: zelo nizko pozitivno z zaznavanjem etnične identitete drugih glede
na državo rojstva (r = 0,110; p = 0,001), zelo nizko pozitivno glede na narodnost njihovih
staršev (r = 0,090; p = 0,004) ter zelo nizko negativno glede na drugačen videz ali bar-
vo polti (r = -0,136; p = 0,000). Vendar so vse te korelacije tako zelo nizke, skoraj na meji
verjetnosti, da bi na njihovi osnovi lahko sklepali le, da je zveza med stopnjo narodnostne
identifikacije in zaznavanjem narodnostnih skupin po posameznih kriterijih zgolj rezul-
tat slučajnega variiranja.
Povzetek
Kriterije prepoznavnosti narodnostne pripadnosti so mladostniki iz osnovne šole raz-
vrstili (po pomembnosti) takole: drug materni jezik, drugačen videz, drugačne navade in
običaji, država rojstva in narodnost njihovih staršev. Dijaki so se od osnovnošolcev razli-
kovali le v zamenjanih prvih dveh mestih, torej so kot pomembnejši opredelili drugačen
videz kot materni jezik. Vrstni red kriterijev se ni razlikoval med spoloma, narodnostnimi
skupinami ali stopnjo narodnostne identitete.
= 5; Mrang = 4,11).
Učenci in dijaki treh narodnostnih skupin (Slovenci, Neslovenci in multiple narodno-
sti) so se statistično značilno razlikovali v povprečnih rangih treh razlikovalnih značilno-
sti drugih narodnosti (Kruskal-Wallis test). V povprečju so mladostniki Slovenci razvrsti-
li drugačen videz kot pomembnejši od mladostnikov multiple narodnosti, le-ti pa kot po-
membnejši od mladostnikov Neslovencev (H(2,843) = 10,53; p = ,005). V razvrstitvi videza
sta se skupini mladostnikov Slovencev in Neslovencev značilno razlikovali med seboj (p
= ,004). Mladostniki multiple narodnosti so v povprečju razvrstili materni jezik kot po-
membnejši od mladostnikov Slovencev, le-ti pa kot pomembnejši od mladostnikov Ne-
slovencev (H(2,843) = 12,29; p = ,002). V razvrstitvi maternega jezika sta se značilno razli-
kovali med seboj skupini mladostnikov Slovencev in Neslovencev (p = ,002). Mladostni-
ki Neslovenci so v povprečju razvrstili narodnost staršev kot pomembnejšo razlikovalno
značilnost od mladostnikov multiple narodnosti, le-ti pa kot pomembnejšo od Slovencev
(H(2,843) = 19,51; p = ,000). V razvrstitvi narodnosti staršev sta se značilno razlikovali med
seboj skupini mladostnikov Slovencev in Neslovencev (p = ,000). Kljub tem razlikam v
povprečnih rangih posameznih kriterijev, pa so mladostniki vseh treh narodnostnih sku-
pin enako razvrstili vseh petih kriterijev, od najbolj do najmanj pomembnega.
Stopnja narodnostne pripadnosti se povezuje z naslednjimi vidiki zaznavanja etnič-
ne identitete drugih: zelo nizko pozitivno z zaznavanjem etnične identitete drugih glede
na državo rojstva (r = 0,110; p = 0,001), zelo nizko pozitivno glede na narodnost njihovih
staršev (r = 0,090; p = 0,004) ter zelo nizko negativno glede na drugačen videz ali bar-
vo polti (r = -0,136; p = 0,000). Vendar so vse te korelacije tako zelo nizke, skoraj na meji
verjetnosti, da bi na njihovi osnovi lahko sklepali le, da je zveza med stopnjo narodnostne
identifikacije in zaznavanjem narodnostnih skupin po posameznih kriterijih zgolj rezul-
tat slučajnega variiranja.
Povzetek
Kriterije prepoznavnosti narodnostne pripadnosti so mladostniki iz osnovne šole raz-
vrstili (po pomembnosti) takole: drug materni jezik, drugačen videz, drugačne navade in
običaji, država rojstva in narodnost njihovih staršev. Dijaki so se od osnovnošolcev razli-
kovali le v zamenjanih prvih dveh mestih, torej so kot pomembnejši opredelili drugačen
videz kot materni jezik. Vrstni red kriterijev se ni razlikoval med spoloma, narodnostnimi
skupinami ali stopnjo narodnostne identitete.
