Page 49 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 49
ja nelinearno (obrnjena U krivulja): iz zgodnjega v srednje mladostništvo narašča, po-
tem pa upada in je v poznem mladostništvu nižja kot v zgodnjem. Pokazale so se tudi raz-
like med dijaki treh različnih smeri srednjih šol: najnižjo stopnjo narodnostne pripadnosti
so izrazili gimnazijci, višjo dijaki družboslovnih srednjih šol in najvišjo dijaki tehničnih
srednjih šol. Fantje so poročali o višji stopnji narodnostne identitete kot dekleta.
Najvišjo stopnjo narodnostne pripadnosti so izrazili mladostniki, ki so se opredelili
po drugi narodnosti kot slovenski (skupina Neslovenci), nekoliko nižjo tisti, ki so se opre-
delili kot Slovenci, najnižjo pa mladostniki multiple (delno slovenske) narodnosti. Večjo
stopnjo identifikacije z lastno narodnostno skupino so izrazili mladostniki v oddelkih, v
katerih so učenci/dijaki več različnih narodnosti.
Zaznavanje pripadnikov druge narodnosti
Zanimalo nas je, kateri so najpomembnejši kriteriji opredeljevanja narodnostne iden-
titete. Mladostnikov nismo spraševali o značilnostih, ki pomembno določajo njihovo la-
stno narodnostno skupino, temveč smo uporabili bolj posredno mero kriterijev, ki so po-
membni za določitev narodnosti drugih ljudi. Učenci in dijaki so razvrstili pet razlikoval-
nih narodnostnih značilnosti od najbolj do najmanj pomembne pri prepoznavanju ljudi
drugih narodnosti. Razvrščali so naslednje značilnosti: država rojstva, drugačne navade
in običaji, drug materni jezik, narodnost njihovih staršev, drugačen videz ali barva polti.
Vsako starostno skupino smo analizirali posebej in nato njihove razvrstitve kriterijev,
po katerih prepoznajo narodnost ljudi, primerjali med seboj. Mladostniki v 6. in 9. razredu
osnovne šole se niso razlikovali v razvrstitvi kriterijev, medtem ko so se razlikovali od dija-
kov. Zato predstavljamo le rezultate analiz osnovnošolcev (oba razreda skupaj) in dijakov.
Mladostniki iz osnovne šole so v povprečju (N = 239) kot najpomembnejši razlikoval-
ni značilnosti pripadnikov druge narodnosti razvrstili drug materni jezik (Mo = 1; Mrang
= 2,08) in drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,74). Na naslednje mesto so razvrstili dru-
gačne navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,97), na predzadnje mesto državo rojstva (Mo
= 4; Mrang = 3,28) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, narodnost njihovih star-
šev (Mo = 5; Mrang = 3,80).
Dijaki so v povprečju (N = 618) kot najpomembnejšo razlikovalno značilnost pripa-
dnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 1,96). Na drugo me-
sto so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 2,05), na naslednje mesto drugačne
navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,93), na predzadnje mesto državo rojstva (Mo = 4;
Mrang = 3,78) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, narodnost njihovih staršev (Mo
= 5; Mrang = 4,18).
tem pa upada in je v poznem mladostništvu nižja kot v zgodnjem. Pokazale so se tudi raz-
like med dijaki treh različnih smeri srednjih šol: najnižjo stopnjo narodnostne pripadnosti
so izrazili gimnazijci, višjo dijaki družboslovnih srednjih šol in najvišjo dijaki tehničnih
srednjih šol. Fantje so poročali o višji stopnji narodnostne identitete kot dekleta.
Najvišjo stopnjo narodnostne pripadnosti so izrazili mladostniki, ki so se opredelili
po drugi narodnosti kot slovenski (skupina Neslovenci), nekoliko nižjo tisti, ki so se opre-
delili kot Slovenci, najnižjo pa mladostniki multiple (delno slovenske) narodnosti. Večjo
stopnjo identifikacije z lastno narodnostno skupino so izrazili mladostniki v oddelkih, v
katerih so učenci/dijaki več različnih narodnosti.
Zaznavanje pripadnikov druge narodnosti
Zanimalo nas je, kateri so najpomembnejši kriteriji opredeljevanja narodnostne iden-
titete. Mladostnikov nismo spraševali o značilnostih, ki pomembno določajo njihovo la-
stno narodnostno skupino, temveč smo uporabili bolj posredno mero kriterijev, ki so po-
membni za določitev narodnosti drugih ljudi. Učenci in dijaki so razvrstili pet razlikoval-
nih narodnostnih značilnosti od najbolj do najmanj pomembne pri prepoznavanju ljudi
drugih narodnosti. Razvrščali so naslednje značilnosti: država rojstva, drugačne navade
in običaji, drug materni jezik, narodnost njihovih staršev, drugačen videz ali barva polti.
Vsako starostno skupino smo analizirali posebej in nato njihove razvrstitve kriterijev,
po katerih prepoznajo narodnost ljudi, primerjali med seboj. Mladostniki v 6. in 9. razredu
osnovne šole se niso razlikovali v razvrstitvi kriterijev, medtem ko so se razlikovali od dija-
kov. Zato predstavljamo le rezultate analiz osnovnošolcev (oba razreda skupaj) in dijakov.
Mladostniki iz osnovne šole so v povprečju (N = 239) kot najpomembnejši razlikoval-
ni značilnosti pripadnikov druge narodnosti razvrstili drug materni jezik (Mo = 1; Mrang
= 2,08) in drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 2,74). Na naslednje mesto so razvrstili dru-
gačne navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,97), na predzadnje mesto državo rojstva (Mo
= 4; Mrang = 3,28) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, narodnost njihovih star-
šev (Mo = 5; Mrang = 3,80).
Dijaki so v povprečju (N = 618) kot najpomembnejšo razlikovalno značilnost pripa-
dnikov druge narodnosti razvrstili drugačen videz (Mo = 1; Mrang = 1,96). Na drugo me-
sto so razvrstili drug materni jezik (Mo = 2; Mrang = 2,05), na naslednje mesto drugačne
navade in običaje (Mo = 3; Mrang = 2,93), na predzadnje mesto državo rojstva (Mo = 4;
Mrang = 3,78) in na zadnje mesto, kot najmanj pomembno, narodnost njihovih staršev (Mo
= 5; Mrang = 4,18).
