Page 41 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 41
3 letih (Povrzanović, 1997), ali odsotnosti korelacije med stopnjo identifikacije in sta-
lišči do različnih skupin (Barrett in dr., 2007).
Družbeno-socialno-kognitivno-motivacijska teorija
Ta teoretski okvir (Barrett, 2007) predpostavlja preplet štirih skupin dejavnikov na
razvoj otrokovih narodnostnih pojmovanj: kognitivne in motivacijske (individualni de-
javniki), socialne in družbene. Med individualnimi dejavniki, ki spodbujajo oz. zavirajo
otrokovo razumevanje narodnostnih skupin, DSKMT model predpostavlja kognitivne in
motivacijske dejavnike. Na razvoj socialnih pojmovanj imajo učinke kognitivni dejavniki,
npr. procesi selekcije in organizacije informacij iz okolja, pozornosti, pomnjenja in pred-
stavljanja, pa tudi kapaciteta in kakovost kognitivnih sposobnosti. Na otrokovo razume-
vanje vplivajo tudi trenutna motivacija in afektivne preference kot tudi trajnejši motiva-
cijski konstrukti, kot so samospoštovanje, zaznana samoučinkovitost, interesi in vredno-
tne usmeritve.
Naslednji širši sklop dejavnikov se nanaša na neposredno socialno okolje otrok. Zla-
sti pomembni dejavniki v otrokovem socialnem okolju so osebe, s katerimi so otroci v ne-
posrednem stiku; starši, učitelji, vrstniki. Od njih otroci prejmejo pomembne informaci-
je in načine vrednotenja družbene realnosti, ki jih vgrajujejo v svoja spoznanja o socialnih
in ekonomskih odnosih. Starši prispevajo k otrokovemu socialnemu razumevanju s svo-
jimi vzgojnimi praksami, skozi katere otrokom posredujejo svoja stališča, prepričanja in
perspektive otrokovega razvoja. Poleg tega pomembno strukturirajo otrokovo učno oko-
lje, saj mu uravnavajo dostop do informacij, aktivnosti, ljudi, organizacij v širšem družbe-
nem okolju. Pri tem igra pomembno vlogo socialno-ekonomski položaj družine, ki pogo-
juje dostopnost do različnih učnih virov in socialnih interakcij izven družine, po drugi
strani pa se povezuje s starševskimi prepričanji in stališči ter njihovimi vzgojnimi praksa-
mi. Pomembno vlogo pri usmerjanju otrokovih socialnih spoznanj imajo tudi učitelji sko-
zi strukturiranje učnih interakcij skladno z učnimi načrti, dostopnostjo do virov informa-
cij ter svojimi stališči do predmeta poučevanja ter prepričanji o razvojni primernosti izo-
braževalnih vsebin in metod dela.
Socialno-ekonomska struktura okolja predstavlja kontekst dostopnosti do informa-
cij in neposrednih izkušenj z ljudmi različnih narodnostnih skupin. Druga vrsta dejavni-
kov družbenega okolja se nanaša na družbene institucije, kot so šola (predpisan kuriku-
lum, učbeniki) in mediji (TV-oddaje, filmi, knjige, revije, stripi, plakati, splet). Socialno-
spoznavni razvoj usmerjajo s posredovanjem vrednot in družbenih norm ter implicitnih
lišči do različnih skupin (Barrett in dr., 2007).
Družbeno-socialno-kognitivno-motivacijska teorija
Ta teoretski okvir (Barrett, 2007) predpostavlja preplet štirih skupin dejavnikov na
razvoj otrokovih narodnostnih pojmovanj: kognitivne in motivacijske (individualni de-
javniki), socialne in družbene. Med individualnimi dejavniki, ki spodbujajo oz. zavirajo
otrokovo razumevanje narodnostnih skupin, DSKMT model predpostavlja kognitivne in
motivacijske dejavnike. Na razvoj socialnih pojmovanj imajo učinke kognitivni dejavniki,
npr. procesi selekcije in organizacije informacij iz okolja, pozornosti, pomnjenja in pred-
stavljanja, pa tudi kapaciteta in kakovost kognitivnih sposobnosti. Na otrokovo razume-
vanje vplivajo tudi trenutna motivacija in afektivne preference kot tudi trajnejši motiva-
cijski konstrukti, kot so samospoštovanje, zaznana samoučinkovitost, interesi in vredno-
tne usmeritve.
Naslednji širši sklop dejavnikov se nanaša na neposredno socialno okolje otrok. Zla-
sti pomembni dejavniki v otrokovem socialnem okolju so osebe, s katerimi so otroci v ne-
posrednem stiku; starši, učitelji, vrstniki. Od njih otroci prejmejo pomembne informaci-
je in načine vrednotenja družbene realnosti, ki jih vgrajujejo v svoja spoznanja o socialnih
in ekonomskih odnosih. Starši prispevajo k otrokovemu socialnemu razumevanju s svo-
jimi vzgojnimi praksami, skozi katere otrokom posredujejo svoja stališča, prepričanja in
perspektive otrokovega razvoja. Poleg tega pomembno strukturirajo otrokovo učno oko-
lje, saj mu uravnavajo dostop do informacij, aktivnosti, ljudi, organizacij v širšem družbe-
nem okolju. Pri tem igra pomembno vlogo socialno-ekonomski položaj družine, ki pogo-
juje dostopnost do različnih učnih virov in socialnih interakcij izven družine, po drugi
strani pa se povezuje s starševskimi prepričanji in stališči ter njihovimi vzgojnimi praksa-
mi. Pomembno vlogo pri usmerjanju otrokovih socialnih spoznanj imajo tudi učitelji sko-
zi strukturiranje učnih interakcij skladno z učnimi načrti, dostopnostjo do virov informa-
cij ter svojimi stališči do predmeta poučevanja ter prepričanji o razvojni primernosti izo-
braževalnih vsebin in metod dela.
Socialno-ekonomska struktura okolja predstavlja kontekst dostopnosti do informa-
cij in neposrednih izkušenj z ljudmi različnih narodnostnih skupin. Druga vrsta dejavni-
kov družbenega okolja se nanaša na družbene institucije, kot so šola (predpisan kuriku-
lum, učbeniki) in mediji (TV-oddaje, filmi, knjige, revije, stripi, plakati, splet). Socialno-
spoznavni razvoj usmerjajo s posredovanjem vrednot in družbenih norm ter implicitnih
