Page 40 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 40
o. V drugi fazi, ki se začne okrog 3. leta, se začno otroci zavedati rasnih in narodno-
stnih znakov in postopno začno prepoznavati in razlikovati med pripadniki različnih sku-
pin; ta proces lahko traja vse do 10. ali 11. leta. Zavedanje se pojavi, ko odrasli omenjajo ali
usmerjajo pozornost na pripadnike drugih skupin, posebej če to pospremijo z verbalnim
poimenovanjem socialnih kategorij, ki jim ti ljudje pripadajo. Tako se otroci začno zave-
dati skupin, ki so pomembne v njihovem socialnem okolju. Druga faza kulminira v iden-
tifikaciji sebe kot pripadnika določene narodnostne/rasne skupine. V tretji fazi, ki se zač-
ne okrog 4. leta kot posledica identifikacije, se začne izražati specifičen fokus na pripadni-
ke lastne skupine. V tej fazi pripadniki drugih skupin niso nujno negativno vrednoteni, ni
nujno, da jih otroci ne marajo ali zavračajo. Le lastna skupina je preferirana nad vsemi dru-
gimi. To preferenco lahko spremlja zavedanje, katere skupine so bolj cenjene, katere manj;
to zavedanje vznikne na osnovi komentarjev drugih oseb. V zadnji, četrti fazi, ki se začne
okrog 7. leta (ne pridejo nujno vsi otroci v to fazo), se fokus spremeni od lastne k drugim
skupinam. Otrok ne le, da preferira svojo lastno skupino, temveč tudi aktivno zavrača lju-
di iz drugih skupin. Sprememba fokusa je torej od preferiranja lastne skupine k predsod-
kom do drugih skupin. Otrok v tej fazi internalizira predsodke do tistih drugih skupin, ki
so jih prisotni med pripadniki njegove lastne skupine. To internalizacijo predsodkov lah-
ko spodbudijo različni dejavniki: otrokova stopnja identifikacije s pripadniki lastne sku-
pine, zaznavanje ogroženosti položaja lastne skupine med njenimi pripadniki s strani do-
ločenih drugih skupin.
Predikcije, ki izhajajo iz te teorije so naslednje: a) ko se otrok zaveda različnih etničnih
skupin, se primarno osredotoča na lastno skupino bolj kot na druge, b) v tej zgodnji fazi
drugi niso negativno vrednoteni, so le v manjši meri pozitivno ali nevtralno vrednoteni
kot pripadniki lastne skupine, c) preobrat k predsodkom do drugih se lahko zgodi (če se)
šele po 7. letu starosti, d) negativni predsodki do drugih se izrazijo le, če so zadovoljeni po-
goji internalizacije stereotipov o drugih skupinah, ki jih predpostavlja teorija.
Vse predpostavke so podprte z empiričnimi izsledki o razvoju narodnih stališč otrok
(Barrett in dr., 2007). Vendar pa teorija ne pojasni primanjkljaja fokusa na lastno skupino
pri večini 6-letnih otrok, ki vse skupine enako pozitivno vrednotijo (Barrett in dr., 2007),
ali umanjkanja preferenc do svoje lastne skupine, ki se občasno pojavi v katerem socialnem
kontekstu (Lambert in Klineberg, 1967), ali pojavljanja predsodkov do drugih že pri niž-
jih starostih (5-6, ki se občasno izrazi) (Barrett in Short, 1992; Buchanan-Barrow in dr.,
1999; Lambert in Klineberg, 1967), ali diskriminacije drugih v vojnih razmerah tudi že
stnih znakov in postopno začno prepoznavati in razlikovati med pripadniki različnih sku-
pin; ta proces lahko traja vse do 10. ali 11. leta. Zavedanje se pojavi, ko odrasli omenjajo ali
usmerjajo pozornost na pripadnike drugih skupin, posebej če to pospremijo z verbalnim
poimenovanjem socialnih kategorij, ki jim ti ljudje pripadajo. Tako se otroci začno zave-
dati skupin, ki so pomembne v njihovem socialnem okolju. Druga faza kulminira v iden-
tifikaciji sebe kot pripadnika določene narodnostne/rasne skupine. V tretji fazi, ki se zač-
ne okrog 4. leta kot posledica identifikacije, se začne izražati specifičen fokus na pripadni-
ke lastne skupine. V tej fazi pripadniki drugih skupin niso nujno negativno vrednoteni, ni
nujno, da jih otroci ne marajo ali zavračajo. Le lastna skupina je preferirana nad vsemi dru-
gimi. To preferenco lahko spremlja zavedanje, katere skupine so bolj cenjene, katere manj;
to zavedanje vznikne na osnovi komentarjev drugih oseb. V zadnji, četrti fazi, ki se začne
okrog 7. leta (ne pridejo nujno vsi otroci v to fazo), se fokus spremeni od lastne k drugim
skupinam. Otrok ne le, da preferira svojo lastno skupino, temveč tudi aktivno zavrača lju-
di iz drugih skupin. Sprememba fokusa je torej od preferiranja lastne skupine k predsod-
kom do drugih skupin. Otrok v tej fazi internalizira predsodke do tistih drugih skupin, ki
so jih prisotni med pripadniki njegove lastne skupine. To internalizacijo predsodkov lah-
ko spodbudijo različni dejavniki: otrokova stopnja identifikacije s pripadniki lastne sku-
pine, zaznavanje ogroženosti položaja lastne skupine med njenimi pripadniki s strani do-
ločenih drugih skupin.
Predikcije, ki izhajajo iz te teorije so naslednje: a) ko se otrok zaveda različnih etničnih
skupin, se primarno osredotoča na lastno skupino bolj kot na druge, b) v tej zgodnji fazi
drugi niso negativno vrednoteni, so le v manjši meri pozitivno ali nevtralno vrednoteni
kot pripadniki lastne skupine, c) preobrat k predsodkom do drugih se lahko zgodi (če se)
šele po 7. letu starosti, d) negativni predsodki do drugih se izrazijo le, če so zadovoljeni po-
goji internalizacije stereotipov o drugih skupinah, ki jih predpostavlja teorija.
Vse predpostavke so podprte z empiričnimi izsledki o razvoju narodnih stališč otrok
(Barrett in dr., 2007). Vendar pa teorija ne pojasni primanjkljaja fokusa na lastno skupino
pri večini 6-letnih otrok, ki vse skupine enako pozitivno vrednotijo (Barrett in dr., 2007),
ali umanjkanja preferenc do svoje lastne skupine, ki se občasno pojavi v katerem socialnem
kontekstu (Lambert in Klineberg, 1967), ali pojavljanja predsodkov do drugih že pri niž-
jih starostih (5-6, ki se občasno izrazi) (Barrett in Short, 1992; Buchanan-Barrow in dr.,
1999; Lambert in Klineberg, 1967), ali diskriminacije drugih v vojnih razmerah tudi že
