Page 35 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 35
so nemara fantje v otroštvu manj predani skupinskim normam in se s skupino manj
identificirajo kot kasneje v mladostništvu (Fishbein, 2002).
Med temnopoltimi otroci se medrasna stališča nekoliko drugače razvijajo. 4-letniki
enako preferirajo belopolte in temnopolte ali pa le belopolte, med 4. in 6. letom naraste-
jo preference do belopoltih, od 7. do 10. leta pa porastejo preference do temnopoltih, od 8.
do 10. leta preference do temnopoltih upadajo (Aboud, 1988). V mladostništvu pa različ-
ne študije kažejo različne vzorce v rasnih stališčih temnopoltih (v Fishbein, 2002): a) med
12. in 16. letom ni sprememb v rasnih stališčih temnopoltih (Moore in dr. 1984); med
14. in 18. letom stališča temnopoltih do belopoltih postajajo bolj negativna (Wiliams in
Morland, 1976). Upad rasnih predsodkov med 8. in 12. letom pri belo- in temnopoltih
otrocih F. Aboud (1988) razlaga s spremembo psihološke usmerjenosti k individualizaciji
(stran od skupinske pripadnosti). V mladostništvu pa so rezultati nekonsistentni v medra-
snih stališčih obeh rasnih skupin.
Teorije razvoja narodnostnih stališč in narodnostne
identitete
Piagetova stopenjska teorija kognitivnega razvoja
Otrokova vednost o državah in narodih se razvija skozi tri faze (Piaget in Weil, 1951).
V prvi fazi (starost 7-8 let) otrok ne razume prostorsko geografske inkluzije (kraji so del
države), niti konceptualne inkluzije (med krajani in državljani). V drugi fazi (med 7-8 in
10-11 letom) otroci razumejo prostorsko geografsko inkluzijo, ne pa še konceptualne in-
kluzije. V tretji fazi (od 10-11 let naprej) otrok razume tudi konceptualno inkluzijo. Tudi
stališča do držav in narodov se razvijajo skozi tri faze. V prvi fazi (7-8 let) otroci izražajo
idiosinkratične in izkustveno osnovane preference. V drugi fazi (7-8 do 10-11 let) izraža-
jo preference do svoje države, osnovane na pojmovanjih, ki so prisotna v njihovem nepo-
srednem okolju. V zadnji fazi (po 10-11 letu) izražajo preference do svoje države, osnova-
ne na abstraktnih narodnih ali državnih idealih.
V otrokovem razumevanju in stališčih se pokažeta dva preobrata: prvi ob prehodu iz
predoperativne na konkretno logično mišljenje, drugi pa ob prehodu na formalno-logično
mišljenje. Po tej teoriji je otrokovo kognitivno funkcioniranje splošno in ne področno spe-
cifično. V vsakem trenutku razvoja otrok opravlja različne naloge na različnih področjih
na strukturno ekvivalenten način. Prehod iz ene na drugo razvojno stopnjo označujejo ve-
like kvalitativne spremembe v kognitivnih strukturah. Ko se le-te spremenijo, se spreme-
ni tudi otrokovo delovanje v različnih nalogah na večjem številu področij. Te splošne ko-
identificirajo kot kasneje v mladostništvu (Fishbein, 2002).
Med temnopoltimi otroci se medrasna stališča nekoliko drugače razvijajo. 4-letniki
enako preferirajo belopolte in temnopolte ali pa le belopolte, med 4. in 6. letom naraste-
jo preference do belopoltih, od 7. do 10. leta pa porastejo preference do temnopoltih, od 8.
do 10. leta preference do temnopoltih upadajo (Aboud, 1988). V mladostništvu pa različ-
ne študije kažejo različne vzorce v rasnih stališčih temnopoltih (v Fishbein, 2002): a) med
12. in 16. letom ni sprememb v rasnih stališčih temnopoltih (Moore in dr. 1984); med
14. in 18. letom stališča temnopoltih do belopoltih postajajo bolj negativna (Wiliams in
Morland, 1976). Upad rasnih predsodkov med 8. in 12. letom pri belo- in temnopoltih
otrocih F. Aboud (1988) razlaga s spremembo psihološke usmerjenosti k individualizaciji
(stran od skupinske pripadnosti). V mladostništvu pa so rezultati nekonsistentni v medra-
snih stališčih obeh rasnih skupin.
Teorije razvoja narodnostnih stališč in narodnostne
identitete
Piagetova stopenjska teorija kognitivnega razvoja
Otrokova vednost o državah in narodih se razvija skozi tri faze (Piaget in Weil, 1951).
V prvi fazi (starost 7-8 let) otrok ne razume prostorsko geografske inkluzije (kraji so del
države), niti konceptualne inkluzije (med krajani in državljani). V drugi fazi (med 7-8 in
10-11 letom) otroci razumejo prostorsko geografsko inkluzijo, ne pa še konceptualne in-
kluzije. V tretji fazi (od 10-11 let naprej) otrok razume tudi konceptualno inkluzijo. Tudi
stališča do držav in narodov se razvijajo skozi tri faze. V prvi fazi (7-8 let) otroci izražajo
idiosinkratične in izkustveno osnovane preference. V drugi fazi (7-8 do 10-11 let) izraža-
jo preference do svoje države, osnovane na pojmovanjih, ki so prisotna v njihovem nepo-
srednem okolju. V zadnji fazi (po 10-11 letu) izražajo preference do svoje države, osnova-
ne na abstraktnih narodnih ali državnih idealih.
V otrokovem razumevanju in stališčih se pokažeta dva preobrata: prvi ob prehodu iz
predoperativne na konkretno logično mišljenje, drugi pa ob prehodu na formalno-logično
mišljenje. Po tej teoriji je otrokovo kognitivno funkcioniranje splošno in ne področno spe-
cifično. V vsakem trenutku razvoja otrok opravlja različne naloge na različnih področjih
na strukturno ekvivalenten način. Prehod iz ene na drugo razvojno stopnjo označujejo ve-
like kvalitativne spremembe v kognitivnih strukturah. Ko se le-te spremenijo, se spreme-
ni tudi otrokovo delovanje v različnih nalogah na večjem številu področij. Te splošne ko-
