Page 34 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 34
ugim narodom pa ne, kot so to storile vse ostale skupine otrok). Pri različnih narodih
so se pokazali različni vzorci starostnih razlik v pripisovanju pozitivnih in negativnih la-
stnosti svoji narodnostni skupini in drugim narodnostnim skupinam (nekje narašča, ne-
kje upada, drugje se ne spreminja ali je krivuljčen odnos). To je v nasprotju s teorijami ra-
zvoja narodnostnih predsodkov (Aboud, 1988). Vsi otroci so pripisali največje povprečno
število pozitivnih lastnosti svoji narodnostni skupini. Po povprečnem številu pripisanih
negativnih lastnosti pa lastna skupina ni bila vedno na zadnjem mestu (med otroci iz za-
hodnoevropskih držav so Nemci vedno na zadnjem mestu (prepoznani kot tradicionalni
sovražnik), v republikah bivše Sovjetske zveze pa ni bilo enotnega vzorca. Odnos med oce-
nami lastne in drugih skupin ni enoznačen, temveč se razlikuje med državami.
Podobno kažejo tudi študije medrasnih stališč (npr. Aboud in Mitchel, 1977): 6- do
8-letni belopolti otroci so izrazili največ naklonjenosti svoji etnični skupini, nekoliko
manj drugim; tiste, ki so menili, da jih imajo najmanj radi, so ocenili na nevtralni pozici-
ji lestvice, ki nam pove, da preference do belopoltih ne implicirajo nujno proti-ne-belopol-
tih stališč oz. predsodkov (Fishbein, 2002).
Razvoj medrasnih stališč pri belopoltih otrocih se kaže z jasnimi preferencami do be-
lopoltih od 4. leta dalje, ki naraščajo do 7. oz. 8. leta, potem pa do 12. leta upadejo ali po-
polnoma izginejo (Aboud, 1988). V mladostništvu pa se kažejo različni razvojni vzorci v
različnih študijah (Fishbein, 2002): a) med 12. in 16. letom se rasni predsodki ne spre-
minjajo (mera: socialna distanca; Moore, Hauck in Denne, 1984); b) med 14. in 18. le-
tom se kaže upad v rasnih predsodkih (mera: semantični diferencial, Wiliams in Mor-
land, 1976); c) med 8. in 17. letom se kaže upad v rasnih predsodkih pri dekletih in fan-
tih (mera: socialna distanca, Baker in Fishbein, 1998). Ti rezultati kažejo, da pri upora-
bi bolj transparentnih mer stališč posreduje socialna zaželenost, ki se izraža v starostnem
upadanju rasnih predsodkov (Fishbein, 2002). Obenem ni jasno, ali upadajo predsodki ali
narašča preferenca do lastne rasne skupine. Nemara pa imajo različne komponente pred-
sodkov – afektivna, vedenjska in kognitivna – različne razvojne poti (P. A. Katz in Zalk,
1978, v Fishbein, 2002).
V mladostništvu se kažejo tudi različni vzorci spolnih razlik v rasnih predsodkih: a)
med 12. in 16. letom kažejo deklice manj predsodkov kot fantje (Moore in dr., 1984); b)
deklice v 3., 6. in 7. razredu izražajo več ali enako predsodkov kot fantje, v 9. in 11. razredu
pa fantje več (Baker in Fishbein, 1998); c) med mladostniki v osnovnih, srednjih šolah in
študenti imajo fantje bolj izražene predsodke kot dekleta (Hoover in Fishbein, 1999). Ta
preobrat v spolnih razlikah v rasnih predsodkih v mladostništvu bi lahko pojasnili s tem,
so se pokazali različni vzorci starostnih razlik v pripisovanju pozitivnih in negativnih la-
stnosti svoji narodnostni skupini in drugim narodnostnim skupinam (nekje narašča, ne-
kje upada, drugje se ne spreminja ali je krivuljčen odnos). To je v nasprotju s teorijami ra-
zvoja narodnostnih predsodkov (Aboud, 1988). Vsi otroci so pripisali največje povprečno
število pozitivnih lastnosti svoji narodnostni skupini. Po povprečnem številu pripisanih
negativnih lastnosti pa lastna skupina ni bila vedno na zadnjem mestu (med otroci iz za-
hodnoevropskih držav so Nemci vedno na zadnjem mestu (prepoznani kot tradicionalni
sovražnik), v republikah bivše Sovjetske zveze pa ni bilo enotnega vzorca. Odnos med oce-
nami lastne in drugih skupin ni enoznačen, temveč se razlikuje med državami.
Podobno kažejo tudi študije medrasnih stališč (npr. Aboud in Mitchel, 1977): 6- do
8-letni belopolti otroci so izrazili največ naklonjenosti svoji etnični skupini, nekoliko
manj drugim; tiste, ki so menili, da jih imajo najmanj radi, so ocenili na nevtralni pozici-
ji lestvice, ki nam pove, da preference do belopoltih ne implicirajo nujno proti-ne-belopol-
tih stališč oz. predsodkov (Fishbein, 2002).
Razvoj medrasnih stališč pri belopoltih otrocih se kaže z jasnimi preferencami do be-
lopoltih od 4. leta dalje, ki naraščajo do 7. oz. 8. leta, potem pa do 12. leta upadejo ali po-
polnoma izginejo (Aboud, 1988). V mladostništvu pa se kažejo različni razvojni vzorci v
različnih študijah (Fishbein, 2002): a) med 12. in 16. letom se rasni predsodki ne spre-
minjajo (mera: socialna distanca; Moore, Hauck in Denne, 1984); b) med 14. in 18. le-
tom se kaže upad v rasnih predsodkih (mera: semantični diferencial, Wiliams in Mor-
land, 1976); c) med 8. in 17. letom se kaže upad v rasnih predsodkih pri dekletih in fan-
tih (mera: socialna distanca, Baker in Fishbein, 1998). Ti rezultati kažejo, da pri upora-
bi bolj transparentnih mer stališč posreduje socialna zaželenost, ki se izraža v starostnem
upadanju rasnih predsodkov (Fishbein, 2002). Obenem ni jasno, ali upadajo predsodki ali
narašča preferenca do lastne rasne skupine. Nemara pa imajo različne komponente pred-
sodkov – afektivna, vedenjska in kognitivna – različne razvojne poti (P. A. Katz in Zalk,
1978, v Fishbein, 2002).
V mladostništvu se kažejo tudi različni vzorci spolnih razlik v rasnih predsodkih: a)
med 12. in 16. letom kažejo deklice manj predsodkov kot fantje (Moore in dr., 1984); b)
deklice v 3., 6. in 7. razredu izražajo več ali enako predsodkov kot fantje, v 9. in 11. razredu
pa fantje več (Baker in Fishbein, 1998); c) med mladostniki v osnovnih, srednjih šolah in
študenti imajo fantje bolj izražene predsodke kot dekleta (Hoover in Fishbein, 1999). Ta
preobrat v spolnih razlikah v rasnih predsodkih v mladostništvu bi lahko pojasnili s tem,
