Page 30 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 30
pozicijah, posamezniki konstruirajo raznolike podobe vedenj, prepričanj in vrednot ter
norm, ki so značilni za lastno skupino, ob tem, da jih vsak tudi različno razume v poveza-
vi s seboj (Ferdman in Horenczyk, 2000, v Phinney in dr. 2006).
Etnično identiteto se meri v stopnji/moči posameznikovih subjektivnih občutenj pri-
padnosti in navezanosti na lastno skupino (Phinney, 1992, v Phinney in dr. 2006). Niz-
ka stopnja označuje majhen interes, vključevanje in navezanost na narodnostno skupino,
medtem ko močno identiteto označujejo ponos in pozitivna čustva do svoje narodnosti.
Za merjenje etnične identitete je bila razvita lestvica sprejemanja etnične identitete (Mul-
tigroup Ethnic Identity Measure – MEIM, Phinney, 1992, Roberts in dr., 1999, v Phin-
ney in dr. 2006), ki se široko uporablja v raziskovanju opredeljevanja narodnostne iden-
titete med mladostniki. Ta lestvica vsebuje dve komponenti: identifikacijo (občutek pri-
padnosti in ponos na svoj narod) in eksploracijo (iskanje lastne narodnostne identitete in
vključevanje v narodnostne prakse) (Spencer, Icard, Harachi, Catalano in Oxford, 2000).
Pripadniki manjšinskih skupin imajo večinoma močnejšo narodnostno identiteto kot pri-
padniki dominantne kulture, ki se povezuje z njihovim samospoštovanjem in splošnim
psihološkim blagostanjem (Phinney in dr., 2006). Obenem s svojo narodnostno identite-
to mladostniki iz manjšinskih narodnosti razvijajo tudi identifikacijo s širšo, dominan-
tno narodnostno skupino. Dvojna identiteta (navezanost na podskupino in širšo skupino)
spodbuja pozitivna stališča do drugih skupin (Brown in Hewston, 2005; Gaertner in Do-
vidio, 2000).
Med otroci in mladostniki različnih narodnostnih skupin so se pokazali različni ra-
zvojni vzorci subjektivne identifikacije, ki so jo merili s kvantitativno lestvico moči iden-
tifikacije, ki meri stopnjo identifikacije, ponos, pomembnost, čustva do narodnostne sku-
pine in internalizacijo narodnostne pripadnosti (v Barrett, 2007). V študiji, v kateri so so-
delovali 6- do 12-letni Angleži in Škoti se je pokazalo, da je pred 10. letom stopnja identi-
fikacije pri Angležih večja kot pri Škotih, med 10. in 12. letom pa razlika izgine, saj med
Škoti naraste (Penny, Barrett in Lyons, 2001, v Barrett, 2007). Med 6- do 11-letnimi Va-
ližani je stopnja identifikacije naraščala s starostjo (Trimby in Barrett, 2005, v Barrett,
2007) podobno kot pri Škotih. Angleži, stari med 11 in 15 let pa se po starosti niso razli-
kovali v stopnji identifikacije, fantje pa so izražali višjo stopnjo kot dekleta (Forest in Bar-
rett, 2001, v Barrett, 2007).
Stopnja identifikacije z Britanci se med različno starimi mladostniki Angleži (Angle-
ži, Valižani, Škoti, Severni Irci) in mladostniki iz narodnostnih manjšin (Karibci, Indij-
ci, Afričani, Bangladežani) ni razlikovala, niti se niso razlikovala dekleta od fantov; ven-
dar je bila med belopoltimi mladostniki (Angleži, Valižani, Škoti, Severni Irci) višja kot
norm, ki so značilni za lastno skupino, ob tem, da jih vsak tudi različno razume v poveza-
vi s seboj (Ferdman in Horenczyk, 2000, v Phinney in dr. 2006).
Etnično identiteto se meri v stopnji/moči posameznikovih subjektivnih občutenj pri-
padnosti in navezanosti na lastno skupino (Phinney, 1992, v Phinney in dr. 2006). Niz-
ka stopnja označuje majhen interes, vključevanje in navezanost na narodnostno skupino,
medtem ko močno identiteto označujejo ponos in pozitivna čustva do svoje narodnosti.
Za merjenje etnične identitete je bila razvita lestvica sprejemanja etnične identitete (Mul-
tigroup Ethnic Identity Measure – MEIM, Phinney, 1992, Roberts in dr., 1999, v Phin-
ney in dr. 2006), ki se široko uporablja v raziskovanju opredeljevanja narodnostne iden-
titete med mladostniki. Ta lestvica vsebuje dve komponenti: identifikacijo (občutek pri-
padnosti in ponos na svoj narod) in eksploracijo (iskanje lastne narodnostne identitete in
vključevanje v narodnostne prakse) (Spencer, Icard, Harachi, Catalano in Oxford, 2000).
Pripadniki manjšinskih skupin imajo večinoma močnejšo narodnostno identiteto kot pri-
padniki dominantne kulture, ki se povezuje z njihovim samospoštovanjem in splošnim
psihološkim blagostanjem (Phinney in dr., 2006). Obenem s svojo narodnostno identite-
to mladostniki iz manjšinskih narodnosti razvijajo tudi identifikacijo s širšo, dominan-
tno narodnostno skupino. Dvojna identiteta (navezanost na podskupino in širšo skupino)
spodbuja pozitivna stališča do drugih skupin (Brown in Hewston, 2005; Gaertner in Do-
vidio, 2000).
Med otroci in mladostniki različnih narodnostnih skupin so se pokazali različni ra-
zvojni vzorci subjektivne identifikacije, ki so jo merili s kvantitativno lestvico moči iden-
tifikacije, ki meri stopnjo identifikacije, ponos, pomembnost, čustva do narodnostne sku-
pine in internalizacijo narodnostne pripadnosti (v Barrett, 2007). V študiji, v kateri so so-
delovali 6- do 12-letni Angleži in Škoti se je pokazalo, da je pred 10. letom stopnja identi-
fikacije pri Angležih večja kot pri Škotih, med 10. in 12. letom pa razlika izgine, saj med
Škoti naraste (Penny, Barrett in Lyons, 2001, v Barrett, 2007). Med 6- do 11-letnimi Va-
ližani je stopnja identifikacije naraščala s starostjo (Trimby in Barrett, 2005, v Barrett,
2007) podobno kot pri Škotih. Angleži, stari med 11 in 15 let pa se po starosti niso razli-
kovali v stopnji identifikacije, fantje pa so izražali višjo stopnjo kot dekleta (Forest in Bar-
rett, 2001, v Barrett, 2007).
Stopnja identifikacije z Britanci se med različno starimi mladostniki Angleži (Angle-
ži, Valižani, Škoti, Severni Irci) in mladostniki iz narodnostnih manjšin (Karibci, Indij-
ci, Afričani, Bangladežani) ni razlikovala, niti se niso razlikovala dekleta od fantov; ven-
dar je bila med belopoltimi mladostniki (Angleži, Valižani, Škoti, Severni Irci) višja kot
