Page 33 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 33
pini pripisujejo najbolj pozitivne lastnosti). V raziskavi med angleškimi otroci, starimi
5 do 11 let (Barrett in dr., 1999, 2003, v Barrett, 2007), v kateri so pripisovali poteze An-
gležem, Nemcem in Američanom, so največ pozitivnih lastnosti pripisali Angležem, naj-
manj pozitivnih Nemcem; s starostjo so postajale atribucije manj pozitivne za svojo skupi-
no in bolj pozitivne za druge skupine. To kaže, da se v otroštvu s starostjo zmanjšuje pre-
feriranje lastne skupine, čeprav ostaja tudi pri najstarejših otrocih. Prav tako so preferen-
ce do lastne skupine izrazili nekoliko starejši angleški otroci, stari med 10 in 14 let, ki se
je pokazalo v pripisovanju več pozitivnih potez Angležem (Byram in dr., 1991, v Barrett,
2007). Tudi pri nizozemskih otrocih, starih med 10 in 12 let se je izrazila preferenca do
lastne narodnosti (Verkuyten, 2001). Ni pa vedno prisotna pri vseh narodih, npr. Škotih
(Tajfel in dr., 1970, 1972, v Barrett, 2007), pri Britancih šele po 10. letu (Rutland, 1999).
Negativno vrednotenje ali zaničevanje drugih narodnostnih skupin se pri otrocih ve-
činoma ne kaže. Drugih skupin ne vrednotijo negativno, le manj pozitivno kot svojo la-
stno skupino (Lambert in Klineberg, 1967; Barrett in Short, 1992; Barrett in dr., 1999,
2003). Ali pa negativno vrednotijo samo nekatere druge skupine (Lambert in Klineberg,
1967; Jahoda, 1962). Tudi v vrednotenju narodov, ki predstavljajo tradicionalne sovražni-
ke lastnemu narodu, otroci, stari med 5 in 10 let (Angleži, Turki in Grki) pripisujejo manj
pozitivnih atribucij in izražajo manj pozitivna čustva do njih v primerjavi z drugimi tuji-
mi narodi; to je najbolj izraženo pri najmlajših, s starostjo pa naraščajo tako pozitivne atri-
bucije kot pozitivna čustva do tradicionalno sovražnih narodnostnih skupin (Buchanan-
Barrow, Bayraktar, Papadopoulou, Short, Lyons in Barrett, 1999, v Barrett, 2007). V eks-
tremnih situacijah medskupinske sovražnosti, kakršna je vojna, pa že majhni otroci v sta-
rosti 3 leta, izražajo močno negativna čustva do drugega naroda, kot se je pokazalo v štu-
diji med bosanskimi in hrvaškimi otroci in mladostniki, starimi med 11 in 14 let, ki so iz-
ražali ekstremno negativna stališča do Srbov (Povrzanović, 1997).
V projektih CHOONGE in NERID (Barrett in dr., 2007) o razvoju narodnostnih
stališč so sodelovali otroci stari 6, 9, 12 in 15 let v desetih nacionalnih kontekstih: Anglija,
Škotska, Katalonija, Baskija, južna Španija, Italija, Rusija, Ukrajina, Gruzija in Azerbaj-
džan. Ugotovili so, da pripisujejo več pozitivnih kot negativnih lastnosti skoraj vsem naro-
dnostnim skupinam v vseh državah; le štiri skupine otrok so pripisale tradicionalno sovra-
žnim narodnostnim skupinam več negativnih kot pozitivnih lastnosti (9-letni Rusi Nem-
cem, 9-letni Ukrajinci Nemcem, 9- in 12-letni Azerbajdžanci Rusom). Samo svoji skupi-
ni so pripisali več pozitivnih lastnosti kot negativnih le Škoti in Azerbajdžanci pri 6. letih
5 do 11 let (Barrett in dr., 1999, 2003, v Barrett, 2007), v kateri so pripisovali poteze An-
gležem, Nemcem in Američanom, so največ pozitivnih lastnosti pripisali Angležem, naj-
manj pozitivnih Nemcem; s starostjo so postajale atribucije manj pozitivne za svojo skupi-
no in bolj pozitivne za druge skupine. To kaže, da se v otroštvu s starostjo zmanjšuje pre-
feriranje lastne skupine, čeprav ostaja tudi pri najstarejših otrocih. Prav tako so preferen-
ce do lastne skupine izrazili nekoliko starejši angleški otroci, stari med 10 in 14 let, ki se
je pokazalo v pripisovanju več pozitivnih potez Angležem (Byram in dr., 1991, v Barrett,
2007). Tudi pri nizozemskih otrocih, starih med 10 in 12 let se je izrazila preferenca do
lastne narodnosti (Verkuyten, 2001). Ni pa vedno prisotna pri vseh narodih, npr. Škotih
(Tajfel in dr., 1970, 1972, v Barrett, 2007), pri Britancih šele po 10. letu (Rutland, 1999).
Negativno vrednotenje ali zaničevanje drugih narodnostnih skupin se pri otrocih ve-
činoma ne kaže. Drugih skupin ne vrednotijo negativno, le manj pozitivno kot svojo la-
stno skupino (Lambert in Klineberg, 1967; Barrett in Short, 1992; Barrett in dr., 1999,
2003). Ali pa negativno vrednotijo samo nekatere druge skupine (Lambert in Klineberg,
1967; Jahoda, 1962). Tudi v vrednotenju narodov, ki predstavljajo tradicionalne sovražni-
ke lastnemu narodu, otroci, stari med 5 in 10 let (Angleži, Turki in Grki) pripisujejo manj
pozitivnih atribucij in izražajo manj pozitivna čustva do njih v primerjavi z drugimi tuji-
mi narodi; to je najbolj izraženo pri najmlajših, s starostjo pa naraščajo tako pozitivne atri-
bucije kot pozitivna čustva do tradicionalno sovražnih narodnostnih skupin (Buchanan-
Barrow, Bayraktar, Papadopoulou, Short, Lyons in Barrett, 1999, v Barrett, 2007). V eks-
tremnih situacijah medskupinske sovražnosti, kakršna je vojna, pa že majhni otroci v sta-
rosti 3 leta, izražajo močno negativna čustva do drugega naroda, kot se je pokazalo v štu-
diji med bosanskimi in hrvaškimi otroci in mladostniki, starimi med 11 in 14 let, ki so iz-
ražali ekstremno negativna stališča do Srbov (Povrzanović, 1997).
V projektih CHOONGE in NERID (Barrett in dr., 2007) o razvoju narodnostnih
stališč so sodelovali otroci stari 6, 9, 12 in 15 let v desetih nacionalnih kontekstih: Anglija,
Škotska, Katalonija, Baskija, južna Španija, Italija, Rusija, Ukrajina, Gruzija in Azerbaj-
džan. Ugotovili so, da pripisujejo več pozitivnih kot negativnih lastnosti skoraj vsem naro-
dnostnim skupinam v vseh državah; le štiri skupine otrok so pripisale tradicionalno sovra-
žnim narodnostnim skupinam več negativnih kot pozitivnih lastnosti (9-letni Rusi Nem-
cem, 9-letni Ukrajinci Nemcem, 9- in 12-letni Azerbajdžanci Rusom). Samo svoji skupi-
ni so pripisali več pozitivnih lastnosti kot negativnih le Škoti in Azerbajdžanci pri 6. letih
