Page 31 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 31
mladostnikih iz manjšin (Dixon, 2002, v Barrett, 2007). Med večinskimi in manjšin-
skimi mladostniki v Londonu se je pokazal upad v stopnji identifikacije s starostjo, razli-
ke po spolu pa ne (Alexander, 2002, v Barrett, 2007). Študija med iranskimi otroci in mla-
dostniki, starimi med 11 in 17 let, ki živijo v Londonu, Teheranu in Esfahanu, ni pokazala
starostnih razlik, temveč po spolu (fantje so izrazili višjo stopnjo identifikacije kot dekle-
ta) in glede na status večine oz. manjšine: otroci v Iranu so izrazili višjo stopnjo identifika-
cije kot iranska manjšina v Angliji, čeprav bi pričakovali višjo stopnjo narodnostne iden-
tifikacije v manjšinskem kontekstu (Sahlabadi, 2002, v Barrett, 2007). So pa otroci, sta-
ri med 8 in 13 let iz albanske manjšine v Atenah izrazili visoko stopnjo identifikacije, če-
prav med njimi ni bilo razlik po starosti in spolu (Manouka, 2001, v Barrett, 2007). Med
nemškimi mladostniki, starimi med 12 in 18 let se v stopnji identifikacije niso pokazale
niti razlike po starosti niti razlike glede na vrsto šole (ki naj bi bila pokazatelj sposobno-
sti); pokazale pa so se razlike po spolu, pri čemer so imeli fantje višjo stopnjo narodnostne
identifikacije (Maehr in Barrett, 2005, v Barrett, 2007).
Značilnosti medskupinskega vedenja
Naravni eksperiment, ki sta ga na kampu s starejšimi otroki, ki se med seboj prej niso
poznali izvedla Sherif in Sherif (1953, v Fishbein, 2002), je pokazal na številne psihosoci-
alne procese, ki regulirajo vedenje v skupinah in med skupinami. V prvi fazi eksperimen-
ta so se otroci spontano družili, raziskovalci pa so opazovali prijateljske odnose. Na podla-
gi tega so jih v drugi fazi eksperimenta razvrstili v dve skupini, ki se med seboj nista dru-
žili, temveč je vsaka posebej skrbela za svoja vsakdanja opravila v kampu. V fazi formiranja
skupine so se med otroci vzpostavile močne vezi, razvila se je statusna hierarhija, oblikova-
le se norme skupine in vedenje otrok je bilo usmerjeno v prilagajanje normam. Oblikova-
nje skupine se je kazalo tudi v odnosu do zunanjih članov, na katere so se negativno odzi-
vali. V spodbujenih situacijah, ki so zahtevale tekmovanje med skupinama, so se ti učinki
v vedenju (v skupini in med njima) še bolj poudarili. To kaže, da je antagonizem do zuna-
njih članov sestavni del formiranja skupine in skupinskega funkcioniranja.
Ta eksperiment je služil za izhodišče nadaljnjim socialno-psihološkim eksperimen-
tom, ki so bili usmerjeni k vprašanjema: 1. Kateri elementi so nujni za vzpostavljanje sku-
pinske identitete? (oziroma kateri so minimalni pogoji za vzpostavljanje skupinske iden-
titete) in 2. Ali se preference do lastne skupine in sovražnost do članov druge skupine ve-
dno pojavljata skupaj? (in če ne, kateri dejavniki spodbudijo obe vedenji) (Fishbein, 2002).
Odgovor na prvo vprašanje je dal eksperiment minimalne skupine (Tajfel, 1981). Po-
kazal je, da se med mladostniki preference do svoje skupine pojavijo že, če so pogoji sku-
skimi mladostniki v Londonu se je pokazal upad v stopnji identifikacije s starostjo, razli-
ke po spolu pa ne (Alexander, 2002, v Barrett, 2007). Študija med iranskimi otroci in mla-
dostniki, starimi med 11 in 17 let, ki živijo v Londonu, Teheranu in Esfahanu, ni pokazala
starostnih razlik, temveč po spolu (fantje so izrazili višjo stopnjo identifikacije kot dekle-
ta) in glede na status večine oz. manjšine: otroci v Iranu so izrazili višjo stopnjo identifika-
cije kot iranska manjšina v Angliji, čeprav bi pričakovali višjo stopnjo narodnostne iden-
tifikacije v manjšinskem kontekstu (Sahlabadi, 2002, v Barrett, 2007). So pa otroci, sta-
ri med 8 in 13 let iz albanske manjšine v Atenah izrazili visoko stopnjo identifikacije, če-
prav med njimi ni bilo razlik po starosti in spolu (Manouka, 2001, v Barrett, 2007). Med
nemškimi mladostniki, starimi med 12 in 18 let se v stopnji identifikacije niso pokazale
niti razlike po starosti niti razlike glede na vrsto šole (ki naj bi bila pokazatelj sposobno-
sti); pokazale pa so se razlike po spolu, pri čemer so imeli fantje višjo stopnjo narodnostne
identifikacije (Maehr in Barrett, 2005, v Barrett, 2007).
Značilnosti medskupinskega vedenja
Naravni eksperiment, ki sta ga na kampu s starejšimi otroki, ki se med seboj prej niso
poznali izvedla Sherif in Sherif (1953, v Fishbein, 2002), je pokazal na številne psihosoci-
alne procese, ki regulirajo vedenje v skupinah in med skupinami. V prvi fazi eksperimen-
ta so se otroci spontano družili, raziskovalci pa so opazovali prijateljske odnose. Na podla-
gi tega so jih v drugi fazi eksperimenta razvrstili v dve skupini, ki se med seboj nista dru-
žili, temveč je vsaka posebej skrbela za svoja vsakdanja opravila v kampu. V fazi formiranja
skupine so se med otroci vzpostavile močne vezi, razvila se je statusna hierarhija, oblikova-
le se norme skupine in vedenje otrok je bilo usmerjeno v prilagajanje normam. Oblikova-
nje skupine se je kazalo tudi v odnosu do zunanjih članov, na katere so se negativno odzi-
vali. V spodbujenih situacijah, ki so zahtevale tekmovanje med skupinama, so se ti učinki
v vedenju (v skupini in med njima) še bolj poudarili. To kaže, da je antagonizem do zuna-
njih članov sestavni del formiranja skupine in skupinskega funkcioniranja.
Ta eksperiment je služil za izhodišče nadaljnjim socialno-psihološkim eksperimen-
tom, ki so bili usmerjeni k vprašanjema: 1. Kateri elementi so nujni za vzpostavljanje sku-
pinske identitete? (oziroma kateri so minimalni pogoji za vzpostavljanje skupinske iden-
titete) in 2. Ali se preference do lastne skupine in sovražnost do članov druge skupine ve-
dno pojavljata skupaj? (in če ne, kateri dejavniki spodbudijo obe vedenji) (Fishbein, 2002).
Odgovor na prvo vprašanje je dal eksperiment minimalne skupine (Tajfel, 1981). Po-
kazal je, da se med mladostniki preference do svoje skupine pojavijo že, če so pogoji sku-
