Page 32 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 32
ske identifikacije trivialni in četudi se člani skupine nikoli niso in se ne bodo nikoli
srečali. Obenem maksimizirajo razliko med lastno in drugo skupino, četudi ni najbolj op-
timalna za svojo skupino. Ti rezultati kažejo, da je minimalni pogoj za vzpostavljanje sku-
pinske identitete že pripisati ljudi v določeno skupino (kar kaže tudi eksperiment Yee in
Brown z otroci).
Eksperimenti minimalne skupine so pokazali tudi, da v teh skupinah ni sovražno-
sti do članov druge skupine, temveč se razlikovanje do njih izraža le v preferencah do svo-
je skupine. V nadaljnjih eksperimentih so iskali odgovore na drugo vprašanje, pod kate-
rimi pogoji se pojavi sovražnost do drugih. Eksperiment Sherifov je pokazal, da se sovra-
žnost pojavi v pogojih tekmovanja med skupinama. Nadaljnji eksperimenti pa so pokaza-
li še, da je za sovražnost do druge skupine pomembno, ali je tekmovanje legitimno in pra-
vično (Tajfel in Turner, 1986): če je poraženec prepričan, da je pošteno izgubil, lahko celo
okrepi pozitivna čustva do zmagovalca.
Roger Brown (1986, Fishbein, 2002) je postavil sovražnost v okvir teorije enakosti
(equity theory), ki postavlja dva ključna elementa za presojanje enakosti: a) aktualne ali
potencialne nagrade, ki jih presojamo v odnosu do b) aktualnih ali potencialnih stroškov,
vključenih v doseganje nagrade. Nagrade so vsi izidi, zaželeni za skupino (priznanja, ugled
ali status, novi privilegiji). Stroški imajo dve komponenti: a) neželeni izidi (trdo delo, bo-
lečina, grožnja) in b) pripisane prednosti (ali pridobitve, ki jih skupina prinese s seboj; npr.
starost, status, izkušnje, spol). V pogojih omejenih nagrad (ko npr. zmagovalec vse pobere)
se poveča pritisk za ožjo oceno enakosti in prav tako naraste tudi možnost zaznavanja ne-
pravičnosti.
Izsledki analize enakosti nudijo vpogled v razumevanje predsodkov in diskriminacije
(Fishbein, 2002). Pripadniki skupin z zelo nizkim družbenim statusom menijo, da so pra-
vično obravnavani, saj pripisane prednosti skupine opravičujejo ravnanje do njih. Ko pripa-
dniki teh skupin (kasta nedotakljivih, temnopolti, ženske, hendikepirani) dvomijo v vre-
dnotenje svoje pripisane pridobitve, potem zaznavajo obravnavanje sebe kot predsodek ali
diskriminacijo. Ljudje iz višjega družbenega položaja se čutijo poklicani za distribucijo na-
grad, ki jih prejmejo (npr. boljše službe, stanovanja, plače) in menijo, da so pri tem pravični,
medtem ko se ljudje iz nižjega družbenega položaja počutijo ogoljufane in zavračajo ustaljen
pogled na svoje pripisane pridobitve. To vodi do socialnih konfliktov/nemirov in nasilja.
Razvoj medskupinskih stališč
Raziskave medskupinskega presojanja pri različno starih otrocih kažejo, da je preferi-
ranje lastne skupine prisotno že pri 5- do 6-letnih otrocih in se ohranja do 12. leta (svoji
srečali. Obenem maksimizirajo razliko med lastno in drugo skupino, četudi ni najbolj op-
timalna za svojo skupino. Ti rezultati kažejo, da je minimalni pogoj za vzpostavljanje sku-
pinske identitete že pripisati ljudi v določeno skupino (kar kaže tudi eksperiment Yee in
Brown z otroci).
Eksperimenti minimalne skupine so pokazali tudi, da v teh skupinah ni sovražno-
sti do članov druge skupine, temveč se razlikovanje do njih izraža le v preferencah do svo-
je skupine. V nadaljnjih eksperimentih so iskali odgovore na drugo vprašanje, pod kate-
rimi pogoji se pojavi sovražnost do drugih. Eksperiment Sherifov je pokazal, da se sovra-
žnost pojavi v pogojih tekmovanja med skupinama. Nadaljnji eksperimenti pa so pokaza-
li še, da je za sovražnost do druge skupine pomembno, ali je tekmovanje legitimno in pra-
vično (Tajfel in Turner, 1986): če je poraženec prepričan, da je pošteno izgubil, lahko celo
okrepi pozitivna čustva do zmagovalca.
Roger Brown (1986, Fishbein, 2002) je postavil sovražnost v okvir teorije enakosti
(equity theory), ki postavlja dva ključna elementa za presojanje enakosti: a) aktualne ali
potencialne nagrade, ki jih presojamo v odnosu do b) aktualnih ali potencialnih stroškov,
vključenih v doseganje nagrade. Nagrade so vsi izidi, zaželeni za skupino (priznanja, ugled
ali status, novi privilegiji). Stroški imajo dve komponenti: a) neželeni izidi (trdo delo, bo-
lečina, grožnja) in b) pripisane prednosti (ali pridobitve, ki jih skupina prinese s seboj; npr.
starost, status, izkušnje, spol). V pogojih omejenih nagrad (ko npr. zmagovalec vse pobere)
se poveča pritisk za ožjo oceno enakosti in prav tako naraste tudi možnost zaznavanja ne-
pravičnosti.
Izsledki analize enakosti nudijo vpogled v razumevanje predsodkov in diskriminacije
(Fishbein, 2002). Pripadniki skupin z zelo nizkim družbenim statusom menijo, da so pra-
vično obravnavani, saj pripisane prednosti skupine opravičujejo ravnanje do njih. Ko pripa-
dniki teh skupin (kasta nedotakljivih, temnopolti, ženske, hendikepirani) dvomijo v vre-
dnotenje svoje pripisane pridobitve, potem zaznavajo obravnavanje sebe kot predsodek ali
diskriminacijo. Ljudje iz višjega družbenega položaja se čutijo poklicani za distribucijo na-
grad, ki jih prejmejo (npr. boljše službe, stanovanja, plače) in menijo, da so pri tem pravični,
medtem ko se ljudje iz nižjega družbenega položaja počutijo ogoljufane in zavračajo ustaljen
pogled na svoje pripisane pridobitve. To vodi do socialnih konfliktov/nemirov in nasilja.
Razvoj medskupinskih stališč
Raziskave medskupinskega presojanja pri različno starih otrocih kažejo, da je preferi-
ranje lastne skupine prisotno že pri 5- do 6-letnih otrocih in se ohranja do 12. leta (svoji
