Page 27 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 27
oci so sebe opredelili kot Angleže ali angleške muslimane, ne kot Valižane, ali pa so se
opredelili po državi rojstva njihovih staršev.
Razvoj subjektivne identifikacije z lastno narodnostno skupino
Socialne kategorije, ki jih otroci najprej prepoznajo, so tiste, ki se nanašajo na jasne fi-
zične razlike, kot sta spol in rasa. Otrokovo razumevanje se razvija v zaporedju treh rav-
ni pojmovanj socialnih kategorij: najprej zavedanje (razlik med skupinami), nato identifi-
kacija, nato konstantnost (Ruble in dr., 2004). Zavedanje pripadnosti socialnim katego-
rijam se nanaša na jasno prepoznavanje razlik med kategorijami in točno poimenovanje
ne glede na to, ali je pravilno tudi lastno umeščanje sebe v določeno socialno kategorijo.
Zavedanje spolnih kategorij se razvija med 2. in 3. letom starosti (npr. Leinbach in Fagot,
1986). Zavedanje rasnih kategorij pa nekoliko kasneje, po 3. letu (Katz in Kofkin, 1997).
Identifikacija svoje pripadnosti določeni socialni kategoriji se najprej izrazi s poimenova-
njem sebe z določeno socialno kategorijo (npr. fant). Identifikacijo s svojim spolom veči-
na otrok razvije do 2,5 let starosti, ni pa nujno, da pravilno identificirajo tudi spol drugih
otrok (Ruble in Martin, 1998). Identifikacija svoje rase se razvije kmalu po spolni identifi-
kaciji, med 4. in 5. letom starosti (Ramsey, 1991; Rhee in Ruble, 1997), podobno velja tudi
za narodnostno identifikacijo (Ruble in dr., 2004). Konstantnost se nanaša na otrokovo
spoznanje, da je pripadnost socialnim kategorijam nespremenljiva, kar sovpada z miselno
sposobnostjo konzervacije (Kohlberg, 1966). Po Kohlbergu naj bi se spolna konstantnost
razvila v treh stopnjah; preko točne identifikacije spolne kategorije, preko spoznanja sta-
bilnosti članstva v kategoriji skozi čas, do spoznanj o konsistentnosti članstva v socialnih
kategoriji ne glede na spremembe v videzu ali kontekstu. Študije kažejo, da naj bi se spolna
konstantnost razvila med 3. in 7. letom starosti (npr. Ruble in Martin, 1998). Le malo štu-
dij je preučevalo razvoj rasne ali etnične konstantnosti. Nekatere ugotovitve pa kažejo, naj
bi se rasna in narodnostna konstantnost pri belopoltih otrocih razvila kasneje kot spolna,
med 7. in 9. letom starosti (Aboud, 1988). Poznejši razvoj rasne in narodnostne konstan-
tnosti lahko razložimo z manj poudarjenimi vidnimi znaki pripadnosti tem kategorijam
(Ruble in dr., 2004).
Ameriške študije kažejo, da se otrokova narodnostna identiteta razvija v treh stopnjah
(Rotheram in Phinney, 1987; Beuf, 1977, v Fishbein, 2002). 3- do 4-letni otroci se le malo
zavedajo etničnih razlik, 4- do 6-letni se jasno zavedajo narodnosti (belopolti prej kot
drugi, temnopolti kasneje, medtem ko se rdečepolti in rumenopolti Američani ne), 7- do
10-letni otroci vseh rasnih skupin točno prepoznavajo svojo narodnostno identiteto in
razvijejo etnično konstantnost. Subordinirane družbene skupine prej prevzamejo vedenje
opredelili po državi rojstva njihovih staršev.
Razvoj subjektivne identifikacije z lastno narodnostno skupino
Socialne kategorije, ki jih otroci najprej prepoznajo, so tiste, ki se nanašajo na jasne fi-
zične razlike, kot sta spol in rasa. Otrokovo razumevanje se razvija v zaporedju treh rav-
ni pojmovanj socialnih kategorij: najprej zavedanje (razlik med skupinami), nato identifi-
kacija, nato konstantnost (Ruble in dr., 2004). Zavedanje pripadnosti socialnim katego-
rijam se nanaša na jasno prepoznavanje razlik med kategorijami in točno poimenovanje
ne glede na to, ali je pravilno tudi lastno umeščanje sebe v določeno socialno kategorijo.
Zavedanje spolnih kategorij se razvija med 2. in 3. letom starosti (npr. Leinbach in Fagot,
1986). Zavedanje rasnih kategorij pa nekoliko kasneje, po 3. letu (Katz in Kofkin, 1997).
Identifikacija svoje pripadnosti določeni socialni kategoriji se najprej izrazi s poimenova-
njem sebe z določeno socialno kategorijo (npr. fant). Identifikacijo s svojim spolom veči-
na otrok razvije do 2,5 let starosti, ni pa nujno, da pravilno identificirajo tudi spol drugih
otrok (Ruble in Martin, 1998). Identifikacija svoje rase se razvije kmalu po spolni identifi-
kaciji, med 4. in 5. letom starosti (Ramsey, 1991; Rhee in Ruble, 1997), podobno velja tudi
za narodnostno identifikacijo (Ruble in dr., 2004). Konstantnost se nanaša na otrokovo
spoznanje, da je pripadnost socialnim kategorijam nespremenljiva, kar sovpada z miselno
sposobnostjo konzervacije (Kohlberg, 1966). Po Kohlbergu naj bi se spolna konstantnost
razvila v treh stopnjah; preko točne identifikacije spolne kategorije, preko spoznanja sta-
bilnosti članstva v kategoriji skozi čas, do spoznanj o konsistentnosti članstva v socialnih
kategoriji ne glede na spremembe v videzu ali kontekstu. Študije kažejo, da naj bi se spolna
konstantnost razvila med 3. in 7. letom starosti (npr. Ruble in Martin, 1998). Le malo štu-
dij je preučevalo razvoj rasne ali etnične konstantnosti. Nekatere ugotovitve pa kažejo, naj
bi se rasna in narodnostna konstantnost pri belopoltih otrocih razvila kasneje kot spolna,
med 7. in 9. letom starosti (Aboud, 1988). Poznejši razvoj rasne in narodnostne konstan-
tnosti lahko razložimo z manj poudarjenimi vidnimi znaki pripadnosti tem kategorijam
(Ruble in dr., 2004).
Ameriške študije kažejo, da se otrokova narodnostna identiteta razvija v treh stopnjah
(Rotheram in Phinney, 1987; Beuf, 1977, v Fishbein, 2002). 3- do 4-letni otroci se le malo
zavedajo etničnih razlik, 4- do 6-letni se jasno zavedajo narodnosti (belopolti prej kot
drugi, temnopolti kasneje, medtem ko se rdečepolti in rumenopolti Američani ne), 7- do
10-letni otroci vseh rasnih skupin točno prepoznavajo svojo narodnostno identiteto in
razvijejo etnično konstantnost. Subordinirane družbene skupine prej prevzamejo vedenje
