Page 25 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 25
tjo med 6. in 10. letom postajajo otroci bolj pozitivni do drugih narodov, 14-letniki pa
so podobni 10-letnikom (glede tega, koliko radi imajo tujce). Med državami so se pokaza-
le velike razlike v stopnji naklonjenosti tujcem, prav tako so bile med državami tudi razli-
ke v razvojnih vzorcih. Otroci, ki so tujcem bolj naklonjeni, so o njih tudi bolj informirani
in navajajo več opisnih sodb in le redko vrednostne, medtem ko otroci, ki tujcem niso na-
klonjeni, navajajo le malo opisnih sodb in veliko negativnih vrednostnih sodb; to je zlasti
izraženo pri 10-letnikih. Stopnja zaznane podobnosti med skupinami narašča med 6. in
10. letom, potem pa upade do 14. leta. Zaznana podobnost ni nujno povezana z naklonje-
nostjo skupini (6-letni izražajo več naklonjenosti skupinam, ki so različne od lastne sku-
pine, kot podobnim svoji, 14-letni pa so manj naklonjeni skupinam, ki jih vidijo kot bolj
različne od svoje).
Byram, Esarte-Sarries in Taylor (1991, v Barrett, 2007) so intervjuvali angleške otro-
ke stare med 10 in 14 let o značilnostih in vrednotenju (tudi kvantitativna mera) Nem-
cev, Francozov in Američanov; ugotavljali so tudi, koliko pouk tujega jezika (francoščine),
osebni stiki s Francozi, potovanja v Francijo in druge dežele vplivajo na njihovo poznava-
nje ter stališča do Francozov. Starejši otroci so ocenili, da pouk vpliva na njihove predsta-
ve in znanje o Francozih, pa tudi na vrednotenje. Angleški otroci in mlajši mladostniki so
najbolj naklonjeni Američanom, najmanj Nemcem. S starostjo postaja vrednotenje Nem-
cev bolj pozitivno, stališča do drugih dveh narodov pa se ne spreminjajo.
Barrett in Short (1992, v Barrett, 2007) sta preverjala stereotipe o štirih drugih na-
rodih (Francozih, Nemcih, Italijanih in Špancih) med 5- do 10-letnimi otroci v Angliji.
Ugotovila sta, da že mlajši otroci pridobijo nekaj stereotipnih značilnosti drugih narodov;
stereotipi o določenem drugem narodu so podobni med različno starimi otroci. Tujce so
ocenjevali tudi glede tega, koliko se med seboj razlikujejo oz. so si podobni v določeni la-
stnosti. Rezultati kažejo, da se s starostjo veča spoznanje variabilnosti v narodnih skupi-
nah (mlajši menijo, da jih je večina takšnih, starejši, da so samo nekateri).
Barrett in dr. (1999, 2003, v Barrett, 2007) so 5- do 11- letnim otrokom dali nalogo
pripisovanja potez trem narodnostnim skupinam (Angležem, Nemcem, Američanom).
Ugotovili so spremembo med tremi starostnimi skupinami otrok (mlajši, srednji, starej-
ši otroci), ki se je pokazala od pripisovanja enovalentnih atribucij (sebi pozitivne, tujcem
Nemcem negativne) do multivalentnih atribucij narodnostnih skupin. S starostjo je na-
raščala stopnja zaznane variabilnosti znotraj narodnostnih skupin, tako pri svoji kot dru-
gih narodnostih. Atribucije posameznim skupinam in atribucije skupin v primerjalnem
kontekstu z drugo skupino se pri otrocih niso razlikovale. Druge študije pa so pokazale,
da se pri študentski populaciji atribucije spreminjajo, in sicer so atribucije lastne narodno-
so podobni 10-letnikom (glede tega, koliko radi imajo tujce). Med državami so se pokaza-
le velike razlike v stopnji naklonjenosti tujcem, prav tako so bile med državami tudi razli-
ke v razvojnih vzorcih. Otroci, ki so tujcem bolj naklonjeni, so o njih tudi bolj informirani
in navajajo več opisnih sodb in le redko vrednostne, medtem ko otroci, ki tujcem niso na-
klonjeni, navajajo le malo opisnih sodb in veliko negativnih vrednostnih sodb; to je zlasti
izraženo pri 10-letnikih. Stopnja zaznane podobnosti med skupinami narašča med 6. in
10. letom, potem pa upade do 14. leta. Zaznana podobnost ni nujno povezana z naklonje-
nostjo skupini (6-letni izražajo več naklonjenosti skupinam, ki so različne od lastne sku-
pine, kot podobnim svoji, 14-letni pa so manj naklonjeni skupinam, ki jih vidijo kot bolj
različne od svoje).
Byram, Esarte-Sarries in Taylor (1991, v Barrett, 2007) so intervjuvali angleške otro-
ke stare med 10 in 14 let o značilnostih in vrednotenju (tudi kvantitativna mera) Nem-
cev, Francozov in Američanov; ugotavljali so tudi, koliko pouk tujega jezika (francoščine),
osebni stiki s Francozi, potovanja v Francijo in druge dežele vplivajo na njihovo poznava-
nje ter stališča do Francozov. Starejši otroci so ocenili, da pouk vpliva na njihove predsta-
ve in znanje o Francozih, pa tudi na vrednotenje. Angleški otroci in mlajši mladostniki so
najbolj naklonjeni Američanom, najmanj Nemcem. S starostjo postaja vrednotenje Nem-
cev bolj pozitivno, stališča do drugih dveh narodov pa se ne spreminjajo.
Barrett in Short (1992, v Barrett, 2007) sta preverjala stereotipe o štirih drugih na-
rodih (Francozih, Nemcih, Italijanih in Špancih) med 5- do 10-letnimi otroci v Angliji.
Ugotovila sta, da že mlajši otroci pridobijo nekaj stereotipnih značilnosti drugih narodov;
stereotipi o določenem drugem narodu so podobni med različno starimi otroci. Tujce so
ocenjevali tudi glede tega, koliko se med seboj razlikujejo oz. so si podobni v določeni la-
stnosti. Rezultati kažejo, da se s starostjo veča spoznanje variabilnosti v narodnih skupi-
nah (mlajši menijo, da jih je večina takšnih, starejši, da so samo nekateri).
Barrett in dr. (1999, 2003, v Barrett, 2007) so 5- do 11- letnim otrokom dali nalogo
pripisovanja potez trem narodnostnim skupinam (Angležem, Nemcem, Američanom).
Ugotovili so spremembo med tremi starostnimi skupinami otrok (mlajši, srednji, starej-
ši otroci), ki se je pokazala od pripisovanja enovalentnih atribucij (sebi pozitivne, tujcem
Nemcem negativne) do multivalentnih atribucij narodnostnih skupin. S starostjo je na-
raščala stopnja zaznane variabilnosti znotraj narodnostnih skupin, tako pri svoji kot dru-
gih narodnostih. Atribucije posameznim skupinam in atribucije skupin v primerjalnem
kontekstu z drugo skupino se pri otrocih niso razlikovale. Druge študije pa so pokazale,
da se pri študentski populaciji atribucije spreminjajo, in sicer so atribucije lastne narodno-
