Page 23 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 23
mirana »od zunaj« in traja le nekaj časa. Pričakovali bi lahko, da tudi mlajši otroci ka-
žejo humana stališča v naravnih skupinah že pri mlajši starosti.
Yee in Brown (1992, v Fishbein, 2002) sta naredila eksperiment v skupinah 3,5-letnih,
5-, 7- in 9-letnih otrok. Najprej so jih preizkusili v igri – nositi jajca z žlico na čas, nato so
jih razvrstili v dve skupini tako, da so jim povedali skupinske značilnosti (rezultat v noše-
nju jajc na čas): zeleni (hitrejši – uspejo prenesti 3 jajca) ali modri (počasnejši – prenese-
jo 1 do 2 jajci). Otroci so seznanjeni z rezultati članov modre in zelene skupine (tako ugo-
tovijo, kdo je hitrejši), člani pa se nikoli ne srečajo. Otroci so nato ocenili sebe in skupino
ter označili, ali bi želeli zamenjati skupino. Rezultati so pokazali, da: a) otroci vseh staro-
sti in obeh skupin (modri/zeleni) so imeli raje svojo skupino kot drugo – posebej je bilo to
poudarjeno pri 5-letnikih; b) otroci so točno ocenili sposobnosti svoje skupine s tem, da
so 5-letni otroci iz slabše skupine precenjevali sposobnosti skupine; c) večina otrok vseh
starosti v hitrejših skupinah ni želela zamenjati skupine, večina otrok v počasnejših skupi-
nah pa je želela zamenjati skupino, z izjemo 5-letnikov. Ti rezultati kažejo, da se že otroci,
stari 3,5 leta lahko identificirajo s skupino in manifestirajo znotrajskupinske procese. Po-
membna sprememba se pojavi okrog 5. leta starosti, ki se kaže v tem, da otroci kažejo po-
sebno navezanost na svojo skupino.
Watson in Fischer (1980, v Fishbein, 2002) sta naredila eksperiment z imitacijo igre
vlog, kjer sta opazovala socialno razumevanje vedenjske vloge (ko otrok imitira ustrezna
vedenja določene vloge, npr. zdravnika, sestre) in socialne vloge (ko otrok pozna tudi zna-
čilna vedenja med vlogami, npr. kako se obnaša zdravnik do sestre; to kaže na razumeva-
nje komplementarnih vlog). Rezultati so pokazali, da se: a) razumevanje vedenjske vloge
razvije v starosti med 3 in 3,5 leti; b) razumevanje socialne vloge se razvije v starosti med
4 in 4,5 leti. Avtorja sta na podlagi tega sklepala, da so 4 leta starost, v kateri se pojavi sku-
pinska identiteta.
Iz teh rezultatov izhajata dve predikciji glede predsodkov in diskriminacije med otro-
ci: a) predsodki do pripadnikov druge skupine se prvič zanesljivo izrazijo pri 4-letnikih,
b) narava teh predsodkov in diskriminacije se sistematično spreminja v starosti med 4. in
7. letom (Fishbein, 2002).
Razvoj predstav o narodnostnih skupinah pri otrocih
Mednarodna raziskava narodnostnih stališč (projekta CHOONGE in NERID, Bar-
rett in dr., 2007) je pokazala, da otroci izražajo narodni ponos že pri 7. letih; le-ta vztra-
ja do pozne adolescence. Otroci izražajo pozitivna stališča do svoje države, vendar stopnja
variira med državami in v državah. Ponekod so se pokazale razlike po spolu v stopnji po-
nosa na svojo državo, fantje so bolj ponosni kot dekleta.
žejo humana stališča v naravnih skupinah že pri mlajši starosti.
Yee in Brown (1992, v Fishbein, 2002) sta naredila eksperiment v skupinah 3,5-letnih,
5-, 7- in 9-letnih otrok. Najprej so jih preizkusili v igri – nositi jajca z žlico na čas, nato so
jih razvrstili v dve skupini tako, da so jim povedali skupinske značilnosti (rezultat v noše-
nju jajc na čas): zeleni (hitrejši – uspejo prenesti 3 jajca) ali modri (počasnejši – prenese-
jo 1 do 2 jajci). Otroci so seznanjeni z rezultati članov modre in zelene skupine (tako ugo-
tovijo, kdo je hitrejši), člani pa se nikoli ne srečajo. Otroci so nato ocenili sebe in skupino
ter označili, ali bi želeli zamenjati skupino. Rezultati so pokazali, da: a) otroci vseh staro-
sti in obeh skupin (modri/zeleni) so imeli raje svojo skupino kot drugo – posebej je bilo to
poudarjeno pri 5-letnikih; b) otroci so točno ocenili sposobnosti svoje skupine s tem, da
so 5-letni otroci iz slabše skupine precenjevali sposobnosti skupine; c) večina otrok vseh
starosti v hitrejših skupinah ni želela zamenjati skupine, večina otrok v počasnejših skupi-
nah pa je želela zamenjati skupino, z izjemo 5-letnikov. Ti rezultati kažejo, da se že otroci,
stari 3,5 leta lahko identificirajo s skupino in manifestirajo znotrajskupinske procese. Po-
membna sprememba se pojavi okrog 5. leta starosti, ki se kaže v tem, da otroci kažejo po-
sebno navezanost na svojo skupino.
Watson in Fischer (1980, v Fishbein, 2002) sta naredila eksperiment z imitacijo igre
vlog, kjer sta opazovala socialno razumevanje vedenjske vloge (ko otrok imitira ustrezna
vedenja določene vloge, npr. zdravnika, sestre) in socialne vloge (ko otrok pozna tudi zna-
čilna vedenja med vlogami, npr. kako se obnaša zdravnik do sestre; to kaže na razumeva-
nje komplementarnih vlog). Rezultati so pokazali, da se: a) razumevanje vedenjske vloge
razvije v starosti med 3 in 3,5 leti; b) razumevanje socialne vloge se razvije v starosti med
4 in 4,5 leti. Avtorja sta na podlagi tega sklepala, da so 4 leta starost, v kateri se pojavi sku-
pinska identiteta.
Iz teh rezultatov izhajata dve predikciji glede predsodkov in diskriminacije med otro-
ci: a) predsodki do pripadnikov druge skupine se prvič zanesljivo izrazijo pri 4-letnikih,
b) narava teh predsodkov in diskriminacije se sistematično spreminja v starosti med 4. in
7. letom (Fishbein, 2002).
Razvoj predstav o narodnostnih skupinah pri otrocih
Mednarodna raziskava narodnostnih stališč (projekta CHOONGE in NERID, Bar-
rett in dr., 2007) je pokazala, da otroci izražajo narodni ponos že pri 7. letih; le-ta vztra-
ja do pozne adolescence. Otroci izražajo pozitivna stališča do svoje države, vendar stopnja
variira med državami in v državah. Ponekod so se pokazale razlike po spolu v stopnji po-
nosa na svojo državo, fantje so bolj ponosni kot dekleta.
