Page 24 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 24
Piaget in Weil (1951, v Barrett, 2007) sta intervjuvala 4- do 15-letne otroke o razu-
mevanju geografskih pojmov in prebivalcih držav ter pokazala na štiri razvojne stopnje v
razumevanju. Začetna predstopnja – 0 je stopnja ignorance (do 5. leta). Prva stopnja – 1
(5-7 let): otroci spoznavajo obstoj različnih skupin ljudi v različnih državah; vzorec pre-
ferenc in stališč do njih je idiosinkratičen (osnovan na osebnih izkušnjah). Druga, vme-
sna stopnja – 2 (med 7.-8. in 10.-11. letom): konvergenca otrokovih pogledov in prevladu-
jočih stereotipov v socialnem okolju (pozitivni, negativni ali nevtralni), otroci v tem ob-
dobju pridobijo sistematično preferenco do ljudi svoje skupine/naroda. Zadnja stopnja – 3
(10-11 let in dalje): otroci postajajo neodvisni od svojega socialnega okolja in tvorijo oseb-
ne sodbe in vrednotenja, prepoznajo relativnost konceptov tujca odvisno od zavzete per-
spektive in relativnost mnenj o najboljši državi in narodu. V otrokovem razumevanju na-
rodnosti je prisotna recipročnost: o čustvih in navezanosti drugih na svoje narode sklepa-
jo glede na svoje izkušnje čustvovanja s svojim narodom in lastne navezanosti nanj.
Jahoda (1962, v Barrett, 2007) je intervjuval 6- do 11-letne otroke o stališčih do ljudi v
drugih državah. Ugotovil je, da že 6-letni otroci izražajo negativne sodbe do tujcev (v po-
vezavi z negativnim dogodkom v medskupinskih odnosih, npr. vojna, zaradi negativnega
karakterja osebe v določenem narodu, npr. Hitler, zaradi obnašanja ali skupinskih značil-
nosti). 6- do 7-letni izražajo idiosinkratične sodbe in evalvacije, osnovane na nenavadnih
potezah ali izoliranih delnih informacijah. 8- do 9-letni in 10- do 11-letni osnujejo eval-
vacije tujcev (ali jih imajo radi ali ne) na zaznani podobnosti tujcev z lastno skupino. 10-
do 11-letni otroci se včasih sklicujejo na pozitivne značilnosti skupine, da opravičijo svo-
ja pozitivna čustva do tujcev.
Lambert in Klineberg (1967, v Barrett, 2007) sta izvedla mednarodno študijo v enaj-
stih državah, v katerih so intervjuvali 7-, 11- in 14-letne otroke. Otroci za opise narodov
uporabljajo: a) opisna dejstva (fizična pojavnost, oblačila, jezik, ki ga govorijo); b) vredno-
stne sodbe (dober, slab, agresiven, miren, deloven, len); c) primerjalne sodbe (oni so kot
mi, oblačijo se podobno). Otroci vseh starosti navajajo opisna dejstva, v nekaterih drža-
vah pogosteje; vrednostne sodbe so redkejše kot opisne, večinoma so pozitivne; primer-
jalne sodbe navajajo le v nekaterih državah. S starostjo upadajo navedbe potez fizične po-
javnosti, naraščajo pa navedbe osebnostnih potez, navad in političnih prepričanj (z izje-
mami v nekaterih državah). 6-letniki navajajo pretežno opisne sodbe, redko vrednostne
sodbe (predvsem dober, slab); s starostjo naraščajo vrednostne sodbe in navajanje osebno-
stnih potez. Stereotipne sodbe o narodnostnih skupinah osvojijo že 6-letniki. S starostjo
vednost o značilnostih in prepričanjih narodnih skupin naraste. Pokazala se je visoka sto-
pnja ujemanja vsebine stereotipov o določenem narodu med državami. Z naraščajočo sta-
mevanju geografskih pojmov in prebivalcih držav ter pokazala na štiri razvojne stopnje v
razumevanju. Začetna predstopnja – 0 je stopnja ignorance (do 5. leta). Prva stopnja – 1
(5-7 let): otroci spoznavajo obstoj različnih skupin ljudi v različnih državah; vzorec pre-
ferenc in stališč do njih je idiosinkratičen (osnovan na osebnih izkušnjah). Druga, vme-
sna stopnja – 2 (med 7.-8. in 10.-11. letom): konvergenca otrokovih pogledov in prevladu-
jočih stereotipov v socialnem okolju (pozitivni, negativni ali nevtralni), otroci v tem ob-
dobju pridobijo sistematično preferenco do ljudi svoje skupine/naroda. Zadnja stopnja – 3
(10-11 let in dalje): otroci postajajo neodvisni od svojega socialnega okolja in tvorijo oseb-
ne sodbe in vrednotenja, prepoznajo relativnost konceptov tujca odvisno od zavzete per-
spektive in relativnost mnenj o najboljši državi in narodu. V otrokovem razumevanju na-
rodnosti je prisotna recipročnost: o čustvih in navezanosti drugih na svoje narode sklepa-
jo glede na svoje izkušnje čustvovanja s svojim narodom in lastne navezanosti nanj.
Jahoda (1962, v Barrett, 2007) je intervjuval 6- do 11-letne otroke o stališčih do ljudi v
drugih državah. Ugotovil je, da že 6-letni otroci izražajo negativne sodbe do tujcev (v po-
vezavi z negativnim dogodkom v medskupinskih odnosih, npr. vojna, zaradi negativnega
karakterja osebe v določenem narodu, npr. Hitler, zaradi obnašanja ali skupinskih značil-
nosti). 6- do 7-letni izražajo idiosinkratične sodbe in evalvacije, osnovane na nenavadnih
potezah ali izoliranih delnih informacijah. 8- do 9-letni in 10- do 11-letni osnujejo eval-
vacije tujcev (ali jih imajo radi ali ne) na zaznani podobnosti tujcev z lastno skupino. 10-
do 11-letni otroci se včasih sklicujejo na pozitivne značilnosti skupine, da opravičijo svo-
ja pozitivna čustva do tujcev.
Lambert in Klineberg (1967, v Barrett, 2007) sta izvedla mednarodno študijo v enaj-
stih državah, v katerih so intervjuvali 7-, 11- in 14-letne otroke. Otroci za opise narodov
uporabljajo: a) opisna dejstva (fizična pojavnost, oblačila, jezik, ki ga govorijo); b) vredno-
stne sodbe (dober, slab, agresiven, miren, deloven, len); c) primerjalne sodbe (oni so kot
mi, oblačijo se podobno). Otroci vseh starosti navajajo opisna dejstva, v nekaterih drža-
vah pogosteje; vrednostne sodbe so redkejše kot opisne, večinoma so pozitivne; primer-
jalne sodbe navajajo le v nekaterih državah. S starostjo upadajo navedbe potez fizične po-
javnosti, naraščajo pa navedbe osebnostnih potez, navad in političnih prepričanj (z izje-
mami v nekaterih državah). 6-letniki navajajo pretežno opisne sodbe, redko vrednostne
sodbe (predvsem dober, slab); s starostjo naraščajo vrednostne sodbe in navajanje osebno-
stnih potez. Stereotipne sodbe o narodnostnih skupinah osvojijo že 6-letniki. S starostjo
vednost o značilnostih in prepričanjih narodnih skupin naraste. Pokazala se je visoka sto-
pnja ujemanja vsebine stereotipov o določenem narodu med državami. Z naraščajočo sta-
