Page 21 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 21
kulturni
odnosi
v šoli
Razvoj narodnostne identitete
Pridobivanje subjektivnega občutka narodnostne identitete zajema tako kognitivne
kot afektivne komponente (Barrett, 2007). Otrok pridobiva vednost o obstoju različnih
skupin narodov ali držav, o tem, da sam pripada eni od teh skupin, o narodnih in držav-
nih simbolih ter emblemih in o domovini naroda ali državnem teritoriju. K tej vednosti
so v subjektivnem občutku narodnostne identitete pridružena tudi različna prepričanja:
npr. prepričanja o skupnem poreklu, prednikih in medsebojni povezanosti članov naro-
da; prepričanja o skupnih značilnostih in lastnostih članov svojega naroda (posebej tistih,
ki ga razlikujejo od drugih narodov) in prepričanja o za primerjavo relevantnih lastnostih
drugih narodov; prepričanja o sebi kot pripadniku naroda oz. o tem, v katerih značilno-
stih in lastnostih se sam/-a ujema s tipičnimi značilnostmi naroda (to opredeljuje avten-
tičnost posameznikove identitete).
Poleg navedenih kognitivnih komponent vsebuje posameznikov občutek narodnostne
identitete tudi različne afektivne aspekte: a) stopnja pomembnosti, ki jo pripisuje svoji na-
rodni ali državni identiteti, tj. vrednost, ki jo ima zanj/-o pripadnost narodu, navezanost
na svojo narodnostno skupino in kulturo naroda; b) navezanost na domovino oz. geograf-
ski teritorij naroda; c) občutenje osebne povezanosti in pripadnosti ljudem/skupini svoje-
ga naroda ali države (občutek pripadnosti se povezuje s pomembnostjo, vrednostjo in av-
tentičnostjo lastne narodne identitete ali s čustveno navezanostjo na kulturo in domovi-
no ali s stopnjo vključenosti med ljudi svojega naroda in zadovoljstvo, ki pri tem doživlja
ali občutek sprejetosti, cenjenosti in ugleda, ki ga prejema kot član narodne skupine) – to
opredeljuje posameznikovo zavezanost identiteti naroda; d) socialna čustva, ki jih doži-
vlja kot pripadnik/-ca narodne skupine, npr. narodni ponos, sram, zadrega, krivda (ta ču-
odnosi
v šoli
Razvoj narodnostne identitete
Pridobivanje subjektivnega občutka narodnostne identitete zajema tako kognitivne
kot afektivne komponente (Barrett, 2007). Otrok pridobiva vednost o obstoju različnih
skupin narodov ali držav, o tem, da sam pripada eni od teh skupin, o narodnih in držav-
nih simbolih ter emblemih in o domovini naroda ali državnem teritoriju. K tej vednosti
so v subjektivnem občutku narodnostne identitete pridružena tudi različna prepričanja:
npr. prepričanja o skupnem poreklu, prednikih in medsebojni povezanosti članov naro-
da; prepričanja o skupnih značilnostih in lastnostih članov svojega naroda (posebej tistih,
ki ga razlikujejo od drugih narodov) in prepričanja o za primerjavo relevantnih lastnostih
drugih narodov; prepričanja o sebi kot pripadniku naroda oz. o tem, v katerih značilno-
stih in lastnostih se sam/-a ujema s tipičnimi značilnostmi naroda (to opredeljuje avten-
tičnost posameznikove identitete).
Poleg navedenih kognitivnih komponent vsebuje posameznikov občutek narodnostne
identitete tudi različne afektivne aspekte: a) stopnja pomembnosti, ki jo pripisuje svoji na-
rodni ali državni identiteti, tj. vrednost, ki jo ima zanj/-o pripadnost narodu, navezanost
na svojo narodnostno skupino in kulturo naroda; b) navezanost na domovino oz. geograf-
ski teritorij naroda; c) občutenje osebne povezanosti in pripadnosti ljudem/skupini svoje-
ga naroda ali države (občutek pripadnosti se povezuje s pomembnostjo, vrednostjo in av-
tentičnostjo lastne narodne identitete ali s čustveno navezanostjo na kulturo in domovi-
no ali s stopnjo vključenosti med ljudi svojega naroda in zadovoljstvo, ki pri tem doživlja
ali občutek sprejetosti, cenjenosti in ugleda, ki ga prejema kot član narodne skupine) – to
opredeljuje posameznikovo zavezanost identiteti naroda; d) socialna čustva, ki jih doži-
vlja kot pripadnik/-ca narodne skupine, npr. narodni ponos, sram, zadrega, krivda (ta ču-
