Page 18 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 18
je sledeča: Gorenjska 10,9 %, Primorska 11,1 %, Dolenjska 12,8 %, Celjska 13,1 %, Šta-
jerska 24,6 % in Osrednjeslovenska 27,5 %. Podobna je tudi regijska porazdelitev učencev
osnovnih šol in dijakov srednjih šol. Porazdelitev sodelujočih učiteljev (N = 333) po posa-
meznih regijah pa je sledeča: Gorenjska 13,5 %, Primorska 7,5 %, Dolenjska 13,5 %, Celj-
ska 12,6 %, Štajerska 28,5 % in Osrednjeslovenska 24,3 %.
V raziskavi je sodelovalo 868 mladostnikov in mladostnic iz osnovnih (N = 246) in
srednjih šol (N = 621) v Sloveniji. V vzorcu je bilo 42,3 % dijakov iz gimnazij, 30,4 % di-
jakov družboslovnih srednjih šol ter 27,3 % dijakov naravoslovnotehniških srednjih šol.
Vzorec je bil uravnotežen po spolu, vključenih je bilo 46,7 % fantov in 53,3 % deklet (v
OŠ: 49,6 % oz. 50,4 %; v SŠ: 45,6 % oz. 54,4 %).
Na sodelujočih šolah smo v raziskavo povabili vse učitelje, ki poučujejo v izbranih od-
delkih. Odzvali so se v različnem številu, od 2 do 13 iz posameznega oddelka v osnovnih
šolah in od 2 do 17 na oddelek v srednjih šolah. V raziskavi je sodelovalo skupaj 333 uči-
teljev izbranih razredov v osnovnih in srednjih šolah: 103 učitelji v osnovni šoli (62 učite-
ljev 6. razreda, 41 učiteljev 9. razreda; 28 jih je poučevalo v obeh izbranih oddelkih (6. in
9. razreda) na isti šoli) ter 230 profesorjev v srednji šoli (80 na gimnazijah, 81 na družbo-
slovnih tehniških šolah in 69 na naravoslovnotehniških srednjih šolah). V vzorcu učiteljev
je bilo več žensk kot moških; tako iz osnovnih kot srednjih šol (več kot dve tretjini žensk
in manj kot tretjina moških). Od skupno 333 učiteljev je bilo 33,9 % učiteljev naravoslov-
nih in tehniških predmetov (31,1 % med osnovnošolskimi in 35,2 % med srednješolski-
mi učitelji), 22,5 % učiteljev družboslovnih in umetniških predmetov (17,5 % med osnov-
nošolskimi in 24,8 % med srednješolskimi učitelji), 30,6 % učiteljev jezikovnih predme-
tov (36,9 % med osnovnošolskimi in 27,8 % med srednješolskimi učitelji) ter 10,2 % uči-
teljev športne vzgoje (12,6 % med osnovnošolskimi in 9,1 % med srednješolskimi učitelji).
Pripomočki
Učitelji in učenci so pisno izpolnjevali vprašalnike, ki so vključevali vprašanja o de-
mografskih podatkih, vzgoji za medkulturne odnose in aktivno državljanstvo, participa-
ciji učencev v šoli, razredu in pri pouku ter učenju, poznavanju retorike in argumentaci-
je. Vprašalniki za učence in dijake so vključevali še vprašanja o narodnosti in stališčih do
družbenih skupin ter kompetencah in izkušnjah javnega udejstvovanja. Ta vprašanja so
bila večinoma izbirnega tipa, le nekatera odprtega tipa.
Poleg tega so učenci in dijaki reševali še nalogo odprtega tipa, s katero smo preverjali
njihovo razumevanje solidarnosti in skupinskega odločanja. Uvodoma je bila predstavlje-
na hipotetična dilema, ki je bila oblikovana v dveh različicah (A in B); s tem smo variira-
jerska 24,6 % in Osrednjeslovenska 27,5 %. Podobna je tudi regijska porazdelitev učencev
osnovnih šol in dijakov srednjih šol. Porazdelitev sodelujočih učiteljev (N = 333) po posa-
meznih regijah pa je sledeča: Gorenjska 13,5 %, Primorska 7,5 %, Dolenjska 13,5 %, Celj-
ska 12,6 %, Štajerska 28,5 % in Osrednjeslovenska 24,3 %.
V raziskavi je sodelovalo 868 mladostnikov in mladostnic iz osnovnih (N = 246) in
srednjih šol (N = 621) v Sloveniji. V vzorcu je bilo 42,3 % dijakov iz gimnazij, 30,4 % di-
jakov družboslovnih srednjih šol ter 27,3 % dijakov naravoslovnotehniških srednjih šol.
Vzorec je bil uravnotežen po spolu, vključenih je bilo 46,7 % fantov in 53,3 % deklet (v
OŠ: 49,6 % oz. 50,4 %; v SŠ: 45,6 % oz. 54,4 %).
Na sodelujočih šolah smo v raziskavo povabili vse učitelje, ki poučujejo v izbranih od-
delkih. Odzvali so se v različnem številu, od 2 do 13 iz posameznega oddelka v osnovnih
šolah in od 2 do 17 na oddelek v srednjih šolah. V raziskavi je sodelovalo skupaj 333 uči-
teljev izbranih razredov v osnovnih in srednjih šolah: 103 učitelji v osnovni šoli (62 učite-
ljev 6. razreda, 41 učiteljev 9. razreda; 28 jih je poučevalo v obeh izbranih oddelkih (6. in
9. razreda) na isti šoli) ter 230 profesorjev v srednji šoli (80 na gimnazijah, 81 na družbo-
slovnih tehniških šolah in 69 na naravoslovnotehniških srednjih šolah). V vzorcu učiteljev
je bilo več žensk kot moških; tako iz osnovnih kot srednjih šol (več kot dve tretjini žensk
in manj kot tretjina moških). Od skupno 333 učiteljev je bilo 33,9 % učiteljev naravoslov-
nih in tehniških predmetov (31,1 % med osnovnošolskimi in 35,2 % med srednješolski-
mi učitelji), 22,5 % učiteljev družboslovnih in umetniških predmetov (17,5 % med osnov-
nošolskimi in 24,8 % med srednješolskimi učitelji), 30,6 % učiteljev jezikovnih predme-
tov (36,9 % med osnovnošolskimi in 27,8 % med srednješolskimi učitelji) ter 10,2 % uči-
teljev športne vzgoje (12,6 % med osnovnošolskimi in 9,1 % med srednješolskimi učitelji).
Pripomočki
Učitelji in učenci so pisno izpolnjevali vprašalnike, ki so vključevali vprašanja o de-
mografskih podatkih, vzgoji za medkulturne odnose in aktivno državljanstvo, participa-
ciji učencev v šoli, razredu in pri pouku ter učenju, poznavanju retorike in argumentaci-
je. Vprašalniki za učence in dijake so vključevali še vprašanja o narodnosti in stališčih do
družbenih skupin ter kompetencah in izkušnjah javnega udejstvovanja. Ta vprašanja so
bila večinoma izbirnega tipa, le nekatera odprtega tipa.
Poleg tega so učenci in dijaki reševali še nalogo odprtega tipa, s katero smo preverjali
njihovo razumevanje solidarnosti in skupinskega odločanja. Uvodoma je bila predstavlje-
na hipotetična dilema, ki je bila oblikovana v dveh različicah (A in B); s tem smo variira-
