Page 16 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 16
ameznikov, narodnost. Spreminjanje sodobnih zahodnih družb je povezano z migra-
cijami in izzivi vključevanja pripadnikov drugih narodnosti v vsakdanje življenje, ki bo
omogočilo strpno sobivanje ljudi več različnih kultur in narodnosti. To predstavlja nene-
hen izziv za socialne, kulturne, gospodarske in izobraževalne politike, pa tudi za prebi-
valce, ki se soočajo s preoblikovanjem družbenih razmerij in zahtevami po (re)artikulaciji
svojih socialnopolitičnih stališč. Obenem spreminjanje nacionalnih družb v večkulturne
skupnosti predstavlja izziv tudi za odraščajoče mladostnike, ki družbeno realnost šele spo-
znavajo in v procesu opredeljevanja lastne državljanske identitete jasneje oblikujejo svoje
socialnopolitične orientacije. Tudi Slovenija, čeravno visoko nacionalno homogena druž-
ba, se vse bolj sooča z izzivi multikulturnosti. Glede na to smo si pri preučevanju obliko-
vanja državljanske identitete mladostnikov za fokus izbrali opredelitve narodnostne pri-
padnosti in stališča do drugih narodnostnih skupin. Poleg tega smo preučevali tudi stali-
šča do ljudi druge rase, različnih socioekonomskih razredov in otrok s posebnimi potre-
bami. Stališča do različnih socialnih skupin se namreč artikulirajo v relaciji do lastne so-
cialne identitete in predpostavili smo, da nam bodo dala informacije o spoznavanju druž-
benih razmerij med mladostniki in njihovem lastnem umeščanju v družbeno strukturo,
glede na identifikacijo z določeno družbeno skupino. Tako bi lahko posredno pridobili
informacije o razvijajoči se državljanski identiteti mladih. Ker pa se le-ta vedno vzposta-
vlja v odnosu s specifičnim socialnim kontekstom, bi lahko sklepali, da bodo stališča mla-
dostnikov do družbenih skupin odražala tudi specifike družbenih razmerij v slovenskem
kulturnem kontekstu.
Zastavili smo si tri vprašanja: 1. kakšna so stališča mladostnikov do različnih družbe-
nih skupin in medkulturnih odnosov, 2. kakšno vlogo ima šola na oblikovanje teh stališč,
3. kako na socialna stališča mladostnikov vplivajo njihove razvijajoče se državljanske kom-
petence? Odgovore smo iskali s preučevanjem razvoja socialnih stališč mladostnikov do
multikulturnosti ter njihovih medskupinskih stališč, in sicer do pripadnikov druge naro-
dnosti, rase, socialno-ekonomskega položaja in otrok s posebnimi potrebami. Ob tem smo
preverili tudi narodnostno opredelitev in pripadnost oz. stopnjo identifikacije s svojo na-
rodnostno skupino. Vlogo šole na oblikovanje stališč mladostnikov pa smo preučevali na
podlagi povezanosti med socialnimi stališči in specifičnim neformalnim kurikulom šole
(kultura šole, razredna klima in narodnostna struktura razredov, stališča učiteljev, meto-
de pouka). Preverili smo tudi razlike v stališčih mladostnikov glede na izkušnje družbene-
ga udejstvovanja in zaznane lastne kompetence zanj ter razumevanje procesov skupinske-
ga odločanja. Pričakovali smo, da nam bodo izsledki teh analiz dali odgovor na zastavlje-
ni cilj raziskave – kakšna je vloga šola v oblikovanju državljanske identitete mladostnikov.
cijami in izzivi vključevanja pripadnikov drugih narodnosti v vsakdanje življenje, ki bo
omogočilo strpno sobivanje ljudi več različnih kultur in narodnosti. To predstavlja nene-
hen izziv za socialne, kulturne, gospodarske in izobraževalne politike, pa tudi za prebi-
valce, ki se soočajo s preoblikovanjem družbenih razmerij in zahtevami po (re)artikulaciji
svojih socialnopolitičnih stališč. Obenem spreminjanje nacionalnih družb v večkulturne
skupnosti predstavlja izziv tudi za odraščajoče mladostnike, ki družbeno realnost šele spo-
znavajo in v procesu opredeljevanja lastne državljanske identitete jasneje oblikujejo svoje
socialnopolitične orientacije. Tudi Slovenija, čeravno visoko nacionalno homogena druž-
ba, se vse bolj sooča z izzivi multikulturnosti. Glede na to smo si pri preučevanju obliko-
vanja državljanske identitete mladostnikov za fokus izbrali opredelitve narodnostne pri-
padnosti in stališča do drugih narodnostnih skupin. Poleg tega smo preučevali tudi stali-
šča do ljudi druge rase, različnih socioekonomskih razredov in otrok s posebnimi potre-
bami. Stališča do različnih socialnih skupin se namreč artikulirajo v relaciji do lastne so-
cialne identitete in predpostavili smo, da nam bodo dala informacije o spoznavanju druž-
benih razmerij med mladostniki in njihovem lastnem umeščanju v družbeno strukturo,
glede na identifikacijo z določeno družbeno skupino. Tako bi lahko posredno pridobili
informacije o razvijajoči se državljanski identiteti mladih. Ker pa se le-ta vedno vzposta-
vlja v odnosu s specifičnim socialnim kontekstom, bi lahko sklepali, da bodo stališča mla-
dostnikov do družbenih skupin odražala tudi specifike družbenih razmerij v slovenskem
kulturnem kontekstu.
Zastavili smo si tri vprašanja: 1. kakšna so stališča mladostnikov do različnih družbe-
nih skupin in medkulturnih odnosov, 2. kakšno vlogo ima šola na oblikovanje teh stališč,
3. kako na socialna stališča mladostnikov vplivajo njihove razvijajoče se državljanske kom-
petence? Odgovore smo iskali s preučevanjem razvoja socialnih stališč mladostnikov do
multikulturnosti ter njihovih medskupinskih stališč, in sicer do pripadnikov druge naro-
dnosti, rase, socialno-ekonomskega položaja in otrok s posebnimi potrebami. Ob tem smo
preverili tudi narodnostno opredelitev in pripadnost oz. stopnjo identifikacije s svojo na-
rodnostno skupino. Vlogo šole na oblikovanje stališč mladostnikov pa smo preučevali na
podlagi povezanosti med socialnimi stališči in specifičnim neformalnim kurikulom šole
(kultura šole, razredna klima in narodnostna struktura razredov, stališča učiteljev, meto-
de pouka). Preverili smo tudi razlike v stališčih mladostnikov glede na izkušnje družbene-
ga udejstvovanja in zaznane lastne kompetence zanj ter razumevanje procesov skupinske-
ga odločanja. Pričakovali smo, da nam bodo izsledki teh analiz dali odgovor na zastavlje-
ni cilj raziskave – kakšna je vloga šola v oblikovanju državljanske identitete mladostnikov.
