Page 17 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 17
V prvem delu pričujoče monografije predstavljamo izsledke o razvoju narodnostne
identitete mladostnikov, njihovih socialnih in medkulturnih stališč, zaznavanju diskri-
minacije v šoli ter stališčih učiteljev do medkulturnega izobraževanja in prakse vključeva-
nja medkulturnih vsebin pri pouku. Drugi del je namenjen predstavitvi izsledkov o uče-
nju aktivnega državljanstva v šoli. V njem so rezultati analiz stališč učiteljev do spodbu-
janja aktivnega državljanstva v šoli, o zaznavanju participativne kulture šole in razredne
klime med učitelji in učenci, vključevanju učencev pri pouku, njihovem razumevanju pro-
cesov odločanja ter zaznanih lastnih kompetencah in izkušnjah javnega delovanja. V tre-
tjem delu poročamo o rezultatih analiz povezanosti med participatornimi praksami v šoli
in medkulturnih stališčih mladostnikov, na podlagi katerih smo skušali odgovoriti na za-
stavljeno temeljno raziskovalno vprašanje o spodbujanju aktivnega državljanstva in multi-
kulturnosti v šoli oz. o vlogi šole pri oblikovanju državljanske identitete mladih.
Metoda
Vzorec
Mladostnike smo vzorčili v treh starostnih skupinah (zgodnje mladostništvo: 11-12
let; srednje mladostništvo: 14-15 let; pozno mladostništvo: 17-18 let) po osnovnih in sre-
dnjih šolah v Sloveniji. Glede na velikosti populacij mladostnikov, starih 10-14 let in 15-
19 let, v dvanajstih slovenskih statističnih regijah (vir: Urad RS za statistiko, demografski
podatki za leto 2010) smo regije s sosednjih področij združevali, da bi populacije čim bolj
izenačili po velikosti. Tako smo oblikovali 6 širših regij: Gorenjska, Primorska (Notranj-
sko-kraška, Obalno-kraška in Goriška), Dolenjska (Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slo-
venija), Celjska (Savinjska, Zasavska), Štajerska (Podravska, Pomurska, Koroška) in Osre-
dnjeslovenska. V vsaki združeni regiji sta bili populaciji mlajših in starejših mladostnikov
v velikosti med 10 in 15.000, v zadnjih dveh navedenih regijah pa med 23 in 27.000, zato
smo iz njiju vzorčili dvakrat več mladostnikov kot v prvih štirih združenih regijah.
V vsaki regiji smo vzorčili eno osnovno šolo in po eno srednjo treh različnih smeri izo-
braževalnih programov (gimnazija, srednja strokovna šola družboslovne smeri in naravo-
slovnotehniške smeri); v dveh regijah – osrednjeslovenski in štajerski – pa po dve šoli vsa-
kega tipa. Zaradi premajhnega odziva učencev/dijakov na nekaterih šolah smo za sodelo-
vanje v isti regiji zaprosili dodatne šole enake smeri. Tako smo za sodelovanje v raziskavi
pridobili 8 osnovnih šol in 27 srednjih šol. V vsaki osnovni šoli smo v vzorec vključili po
en celoten oddelek učencev 6. razreda in en oddelek 9. razreda. V vsaki srednji šoli so bili v
vzorec vključeni dijaki enega oddelka 3. letnika. V vzorec so bili vključeni tudi učitelji iz-
branih oddelkov. Porazdelitev sodelujočih mladostnikov (N = 868) po posameznih regi-
identitete mladostnikov, njihovih socialnih in medkulturnih stališč, zaznavanju diskri-
minacije v šoli ter stališčih učiteljev do medkulturnega izobraževanja in prakse vključeva-
nja medkulturnih vsebin pri pouku. Drugi del je namenjen predstavitvi izsledkov o uče-
nju aktivnega državljanstva v šoli. V njem so rezultati analiz stališč učiteljev do spodbu-
janja aktivnega državljanstva v šoli, o zaznavanju participativne kulture šole in razredne
klime med učitelji in učenci, vključevanju učencev pri pouku, njihovem razumevanju pro-
cesov odločanja ter zaznanih lastnih kompetencah in izkušnjah javnega delovanja. V tre-
tjem delu poročamo o rezultatih analiz povezanosti med participatornimi praksami v šoli
in medkulturnih stališčih mladostnikov, na podlagi katerih smo skušali odgovoriti na za-
stavljeno temeljno raziskovalno vprašanje o spodbujanju aktivnega državljanstva in multi-
kulturnosti v šoli oz. o vlogi šole pri oblikovanju državljanske identitete mladih.
Metoda
Vzorec
Mladostnike smo vzorčili v treh starostnih skupinah (zgodnje mladostništvo: 11-12
let; srednje mladostništvo: 14-15 let; pozno mladostništvo: 17-18 let) po osnovnih in sre-
dnjih šolah v Sloveniji. Glede na velikosti populacij mladostnikov, starih 10-14 let in 15-
19 let, v dvanajstih slovenskih statističnih regijah (vir: Urad RS za statistiko, demografski
podatki za leto 2010) smo regije s sosednjih področij združevali, da bi populacije čim bolj
izenačili po velikosti. Tako smo oblikovali 6 širših regij: Gorenjska, Primorska (Notranj-
sko-kraška, Obalno-kraška in Goriška), Dolenjska (Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slo-
venija), Celjska (Savinjska, Zasavska), Štajerska (Podravska, Pomurska, Koroška) in Osre-
dnjeslovenska. V vsaki združeni regiji sta bili populaciji mlajših in starejših mladostnikov
v velikosti med 10 in 15.000, v zadnjih dveh navedenih regijah pa med 23 in 27.000, zato
smo iz njiju vzorčili dvakrat več mladostnikov kot v prvih štirih združenih regijah.
V vsaki regiji smo vzorčili eno osnovno šolo in po eno srednjo treh različnih smeri izo-
braževalnih programov (gimnazija, srednja strokovna šola družboslovne smeri in naravo-
slovnotehniške smeri); v dveh regijah – osrednjeslovenski in štajerski – pa po dve šoli vsa-
kega tipa. Zaradi premajhnega odziva učencev/dijakov na nekaterih šolah smo za sodelo-
vanje v isti regiji zaprosili dodatne šole enake smeri. Tako smo za sodelovanje v raziskavi
pridobili 8 osnovnih šol in 27 srednjih šol. V vsaki osnovni šoli smo v vzorec vključili po
en celoten oddelek učencev 6. razreda in en oddelek 9. razreda. V vsaki srednji šoli so bili v
vzorec vključeni dijaki enega oddelka 3. letnika. V vzorec so bili vključeni tudi učitelji iz-
branih oddelkov. Porazdelitev sodelujočih mladostnikov (N = 868) po posameznih regi-
