Page 202 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 202
hovem manjšem subjektivnem občutku diskriminiranosti. Tudi ti rezultati podpirajo
kontaktno hipotezo zmanjševanja predsodkov in diskriminacije.
Podobno tudi stopnja osebnih izkušenj participacije mladostnikov, ki se nizko pozi-
tivno povezuje z zaznano vključenostjo učencev/dijakov v šoli glede na njihovo narodnost
(r = 0,104; p = 0,002), prispeva k manjšem subjektivnemu občutku diskriminiranosti.
Stopnja kohezivnosti razreda pa se nizko negativno povezuje z zaznavanjem sprejeto-
sti učencev/dijakov v šoli glede na njihovo narodnost (r = -0,192; p = 0,000). Učenci v bolj
medsebojno povezanih razredih torej zaznavajo zavračanje vrstnikov in učiteljev zaradi
svoje narodnostne pripadnosti. Ta rezultat je nepričakovan, kajti predpostavili smo, da se
bodo učenci v bolj kohezivnih razredih počutili bolj sprejeti, ne pa zavrnjeni zaradi svo-
je narodnosti. Ta povezanost najbrž odraža subjektivne občutke zavrnjenosti manjšinskih
mladostnikov, ki so le posamezno vključeni v razrede večinoma slovenskih otrok. To na-
kazuje, da v narodnostno bolj homogenih oddelkih posameznikov drugih narodnosti ne
sprejemajo, četudi so v enaki meri vključeni v pouk in šolske dejavnosti.
Razumevanje skupinskega odločanja v medkulturni skupnosti
Razumevanje skupinskega odločanja med mladostniki se povezuje predvsem z naro-
dnostno strukturo razredov. Indeks narodnostne raznolikosti razreda se ne povezuje s so-
glašanjem ali nasprotovanjem skupinski solidarnosti. Vendar pa se statistično značilno
razlikuje med mladostniki, ki so različno argumentirali nujnost sodelovanja vseh pri zbi-
ranju denarja v razredu (ANOVA: F(5,867) = 2,93; p = ,012). Mladostniki iz razredov z viš-
jo stopnjo narodnostne raznolikosti razreda so sodelovanje vseh argumentirali z norma-
mi, medtem ko so ga tisti iz razredov z manjšo raznolikostjo pojasnjevali z dobrimi name-
ni pomočnikov ali materialnimi razlogi.
Indeks narodnostne raznolikosti razreda se ne povezuje z izbiro mladostnikov ali sogla-
šajo ali zavračajo udeležbo pomoči potrebnih pri skupinskem odločanju. Se pa statistično
značilno razlikuje med mladostniki, ki so različno argumentirali udeležbo učencev brez de-
narja pri skupnem odločanju v razredu (Kruskal-Wallis test: H(7,868)= 24,71; p = ,001). Mla-
dostniki iz razredov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti razreda so soudeležbo pri od-
ločanju argumentirali z osebnim položajem, medtem ko so tisti iz razredov z manjšo razno-
likostjo navajali več različnih argumentov: osebni položaj, pravice in skupnost.
Indeks narodnostne raznolikosti razreda se tudi ne povezuje s soglašanjem ali zavrača-
njem pravice do izražanja lastnega mnenja, četudi je to žaljivo. Vendar pa statistično zna-
čilno razlikuje med mladostniki, ki so različno argumentirali pravico do izražanja mne-
nja, četudi je žaljivo (Kruskal-Wallis test: H(4,868) = 12,30; p = ,015). Mladostniki iz ra-
kontaktno hipotezo zmanjševanja predsodkov in diskriminacije.
Podobno tudi stopnja osebnih izkušenj participacije mladostnikov, ki se nizko pozi-
tivno povezuje z zaznano vključenostjo učencev/dijakov v šoli glede na njihovo narodnost
(r = 0,104; p = 0,002), prispeva k manjšem subjektivnemu občutku diskriminiranosti.
Stopnja kohezivnosti razreda pa se nizko negativno povezuje z zaznavanjem sprejeto-
sti učencev/dijakov v šoli glede na njihovo narodnost (r = -0,192; p = 0,000). Učenci v bolj
medsebojno povezanih razredih torej zaznavajo zavračanje vrstnikov in učiteljev zaradi
svoje narodnostne pripadnosti. Ta rezultat je nepričakovan, kajti predpostavili smo, da se
bodo učenci v bolj kohezivnih razredih počutili bolj sprejeti, ne pa zavrnjeni zaradi svo-
je narodnosti. Ta povezanost najbrž odraža subjektivne občutke zavrnjenosti manjšinskih
mladostnikov, ki so le posamezno vključeni v razrede večinoma slovenskih otrok. To na-
kazuje, da v narodnostno bolj homogenih oddelkih posameznikov drugih narodnosti ne
sprejemajo, četudi so v enaki meri vključeni v pouk in šolske dejavnosti.
Razumevanje skupinskega odločanja v medkulturni skupnosti
Razumevanje skupinskega odločanja med mladostniki se povezuje predvsem z naro-
dnostno strukturo razredov. Indeks narodnostne raznolikosti razreda se ne povezuje s so-
glašanjem ali nasprotovanjem skupinski solidarnosti. Vendar pa se statistično značilno
razlikuje med mladostniki, ki so različno argumentirali nujnost sodelovanja vseh pri zbi-
ranju denarja v razredu (ANOVA: F(5,867) = 2,93; p = ,012). Mladostniki iz razredov z viš-
jo stopnjo narodnostne raznolikosti razreda so sodelovanje vseh argumentirali z norma-
mi, medtem ko so ga tisti iz razredov z manjšo raznolikostjo pojasnjevali z dobrimi name-
ni pomočnikov ali materialnimi razlogi.
Indeks narodnostne raznolikosti razreda se ne povezuje z izbiro mladostnikov ali sogla-
šajo ali zavračajo udeležbo pomoči potrebnih pri skupinskem odločanju. Se pa statistično
značilno razlikuje med mladostniki, ki so različno argumentirali udeležbo učencev brez de-
narja pri skupnem odločanju v razredu (Kruskal-Wallis test: H(7,868)= 24,71; p = ,001). Mla-
dostniki iz razredov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti razreda so soudeležbo pri od-
ločanju argumentirali z osebnim položajem, medtem ko so tisti iz razredov z manjšo razno-
likostjo navajali več različnih argumentov: osebni položaj, pravice in skupnost.
Indeks narodnostne raznolikosti razreda se tudi ne povezuje s soglašanjem ali zavrača-
njem pravice do izražanja lastnega mnenja, četudi je to žaljivo. Vendar pa statistično zna-
čilno razlikuje med mladostniki, ki so različno argumentirali pravico do izražanja mne-
nja, četudi je žaljivo (Kruskal-Wallis test: H(4,868) = 12,30; p = ,015). Mladostniki iz ra-
