Page 205 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 205
zetek
Monografija predstavlja izsledke empirične raziskave, ki smo jo sodelavci Pedagoškega
inštituta v šolskem letu 2010/11 izvajali na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji v okvi-
ru projekta ESS: »Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za izobraževanje
za medkulturne odnose ter aktivno državljanstvo«. Namen raziskave je bil prepoznati vlo-
go slovenske šole pri oblikovanju državljanske identitete mladih. Državljanska identiteta
se nanaša na posameznikovo opredelitev vloge državljana, ki se oblikuje pretežno v mla-
dostništvu in zgodnji odraslosti. Vključuje tako družbeno vednost, prepričanja in stališča,
kot tudi opredelitve pripadnosti različnim socialnim skupinam in spretnosti kolektivne-
ga delovanja. Oblikovanje državljanske identitete je dolgotrajen proces, v katerem imajo
ključno vlogo referenčne osebe in skupine, s katerimi so mladostniki v trajnejših interak-
cijah. To so predvsem družina, šola, vrstniške skupine, družbene organizacije in instituci-
je, v katerih mladi sodelujejo. V raziskavi smo se osredotočili na vlogo šole v oblikovanju
državljanske identitete mladostnikov. V tem okviru smo si zastavili dve vprašanji: kakšne
državljanske kompetence mladostniki razvijajo v šoli in kakšno družbeno vednost si obli-
kujejo oz. kakšna stališča in prepričanja o socialnih in političnih odnosih se sooblikujejo
v šolski skupnosti.
Osredotočili smo se na preučevanje neformalno pridobljenih državljanskih kompe-
tenc v šoli, ki jih učenci in dijaki razvijajo v medosebnih odnosih z vrstniki in učitelji v ra-
zredu in na šoli s tem, da prevzemajo vrednote, prepričanja, stališča in norme, ki so sestav-
ni del teh specifično strukturiranih interakcij, v katere so vsakodnevno aktivno vključeni.
Predpostavili smo, da bo predvsem ta neformalni kurikul šole pomembno določal druž-
bena stališča in državljanske kompetence mladostnikov. Zato smo preučevali kulturo šole,
razredno klimo, stališča učiteljev do aktivnega državljanstva in medkulturnih odnosov,
Monografija predstavlja izsledke empirične raziskave, ki smo jo sodelavci Pedagoškega
inštituta v šolskem letu 2010/11 izvajali na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji v okvi-
ru projekta ESS: »Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za izobraževanje
za medkulturne odnose ter aktivno državljanstvo«. Namen raziskave je bil prepoznati vlo-
go slovenske šole pri oblikovanju državljanske identitete mladih. Državljanska identiteta
se nanaša na posameznikovo opredelitev vloge državljana, ki se oblikuje pretežno v mla-
dostništvu in zgodnji odraslosti. Vključuje tako družbeno vednost, prepričanja in stališča,
kot tudi opredelitve pripadnosti različnim socialnim skupinam in spretnosti kolektivne-
ga delovanja. Oblikovanje državljanske identitete je dolgotrajen proces, v katerem imajo
ključno vlogo referenčne osebe in skupine, s katerimi so mladostniki v trajnejših interak-
cijah. To so predvsem družina, šola, vrstniške skupine, družbene organizacije in instituci-
je, v katerih mladi sodelujejo. V raziskavi smo se osredotočili na vlogo šole v oblikovanju
državljanske identitete mladostnikov. V tem okviru smo si zastavili dve vprašanji: kakšne
državljanske kompetence mladostniki razvijajo v šoli in kakšno družbeno vednost si obli-
kujejo oz. kakšna stališča in prepričanja o socialnih in političnih odnosih se sooblikujejo
v šolski skupnosti.
Osredotočili smo se na preučevanje neformalno pridobljenih državljanskih kompe-
tenc v šoli, ki jih učenci in dijaki razvijajo v medosebnih odnosih z vrstniki in učitelji v ra-
zredu in na šoli s tem, da prevzemajo vrednote, prepričanja, stališča in norme, ki so sestav-
ni del teh specifično strukturiranih interakcij, v katere so vsakodnevno aktivno vključeni.
Predpostavili smo, da bo predvsem ta neformalni kurikul šole pomembno določal druž-
bena stališča in državljanske kompetence mladostnikov. Zato smo preučevali kulturo šole,
razredno klimo, stališča učiteljev do aktivnega državljanstva in medkulturnih odnosov,
