Page 197 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 197
različnih narodnosti. Ti rezultati kažejo, da klima šole in razreda, usmerjena k vključe-
vanju in sodelovanju ter medsebojnemu spoštovanju učencev in dijakov med mladostni-
ki spodbuja strpnost in naklonjenost do pripadnikov drugih narodnosti. To zvezo bi lah-
ko pojasnili na podlagi kontaktne hipoteze zmanjševanja predsodkov (Allport, 1954), ki
predpostavlja povečano zaznavanje medosebne variabilnosti v skupini kot učinek sodelo-
valnih socialnih interakcij s pripadniki drugih skupin, ki prispeva k zaznavanju manjših
razlik med skupinami in zmanjševanju negativnih stališč oz. predsodkov do ljudi iz dru-
gih družbenih skupin. Šolska in razredna klima, ki je usmerjena k vključevanju in sode-
lovanju med učenci in dijaki, spodbuja medosebno spoznavanje in prispeva k oblikovanju
pozitivnejših stališč do oseb, ki pripadajo različnim socialnim skupinam. To razlago pod-
pirajo tudi podatki, ki kažejo, da se narodnostna raznolikost razreda nizko pozitivno po-
vezuje z zaznano stopnjo participativne kulture šole med dijaki in učenci (r = 0,159; p =
0,000). Na šolah, kjer je več učencev različnih narodnosti, torej bolj spodbujajo participa-
cijo vseh v šolskih dejavnostih.
V skladu s tem bi pričakovali, da bodo mladostniki, ki se pogosteje javno udejstvu-
jejo, tudi bolj naklonjeni multikulturalizmu. Rezultati pa kažejo ravno nasprotno: oseb-
ne izkušnje participacije se nizko negativno povezujejo s stališči do multikulturalizma (r
= -0,151; p = 0,000). Morda bi lahko negativno zvezo med pogostostjo javnega delovanja
in stališči do multikulturalizma pojasnili z vsebino in kakovostjo javnega delovanja. Mla-
dostnike smo namreč spraševali le po izkušnjah javnega izražanja svojega mnenja, ne pa o
drugih vidikih javnega delovanja. Zato je mogoče, da udejstvovanje na način javnega iz-
ražanja svojega mnenja ne implicira vedno tudi stikov in sodelovanja z drugimi ljudmi in
skupinami v svojem okolju in potemtakem ne spodbuja medsebojnega spoznavanja ljudi
iz različnih družbenih skupin. Druga možna razlaga, ki se ponuja, pa je, da se pogosteje
javno udejstvujejo mladostniki, ki niso naklonjeni multikulturalizmu in želijo svoja nega-
tivna socialna stališča tudi javno izraziti in si prizadevajo za njihovo udejanjenje v družbi.
Oblikovanje pozitivnih stališč mladostnikov
do drugih socialnih skupin
Kultura šole, tako njena komponenta participacije kot elitizma, se povezuje s stali-
šči mladostnikov do različnih socialnih skupin, vendar ne vseh. Zaznavanje participativ-
ne kulture šole se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki imajo različen odnos
do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,833) = 7,18; p = ,001). Mladostniki, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki druge barve polti, zaznavajo najvišjo stopnjo participativne kultu-
re šole (M = 15,39; SD = 5,01), nekoliko nižjo tisti, ki bi se družili z vrstniki druge barve
vanju in sodelovanju ter medsebojnemu spoštovanju učencev in dijakov med mladostni-
ki spodbuja strpnost in naklonjenost do pripadnikov drugih narodnosti. To zvezo bi lah-
ko pojasnili na podlagi kontaktne hipoteze zmanjševanja predsodkov (Allport, 1954), ki
predpostavlja povečano zaznavanje medosebne variabilnosti v skupini kot učinek sodelo-
valnih socialnih interakcij s pripadniki drugih skupin, ki prispeva k zaznavanju manjših
razlik med skupinami in zmanjševanju negativnih stališč oz. predsodkov do ljudi iz dru-
gih družbenih skupin. Šolska in razredna klima, ki je usmerjena k vključevanju in sode-
lovanju med učenci in dijaki, spodbuja medosebno spoznavanje in prispeva k oblikovanju
pozitivnejših stališč do oseb, ki pripadajo različnim socialnim skupinam. To razlago pod-
pirajo tudi podatki, ki kažejo, da se narodnostna raznolikost razreda nizko pozitivno po-
vezuje z zaznano stopnjo participativne kulture šole med dijaki in učenci (r = 0,159; p =
0,000). Na šolah, kjer je več učencev različnih narodnosti, torej bolj spodbujajo participa-
cijo vseh v šolskih dejavnostih.
V skladu s tem bi pričakovali, da bodo mladostniki, ki se pogosteje javno udejstvu-
jejo, tudi bolj naklonjeni multikulturalizmu. Rezultati pa kažejo ravno nasprotno: oseb-
ne izkušnje participacije se nizko negativno povezujejo s stališči do multikulturalizma (r
= -0,151; p = 0,000). Morda bi lahko negativno zvezo med pogostostjo javnega delovanja
in stališči do multikulturalizma pojasnili z vsebino in kakovostjo javnega delovanja. Mla-
dostnike smo namreč spraševali le po izkušnjah javnega izražanja svojega mnenja, ne pa o
drugih vidikih javnega delovanja. Zato je mogoče, da udejstvovanje na način javnega iz-
ražanja svojega mnenja ne implicira vedno tudi stikov in sodelovanja z drugimi ljudmi in
skupinami v svojem okolju in potemtakem ne spodbuja medsebojnega spoznavanja ljudi
iz različnih družbenih skupin. Druga možna razlaga, ki se ponuja, pa je, da se pogosteje
javno udejstvujejo mladostniki, ki niso naklonjeni multikulturalizmu in želijo svoja nega-
tivna socialna stališča tudi javno izraziti in si prizadevajo za njihovo udejanjenje v družbi.
Oblikovanje pozitivnih stališč mladostnikov
do drugih socialnih skupin
Kultura šole, tako njena komponenta participacije kot elitizma, se povezuje s stali-
šči mladostnikov do različnih socialnih skupin, vendar ne vseh. Zaznavanje participativ-
ne kulture šole se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki imajo različen odnos
do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,833) = 7,18; p = ,001). Mladostniki, ki se ne že-
lijo družiti z vrstniki druge barve polti, zaznavajo najvišjo stopnjo participativne kultu-
re šole (M = 15,39; SD = 5,01), nekoliko nižjo tisti, ki bi se družili z vrstniki druge barve
