Page 206 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 206
vladujoče metode dela pri pouku in vključevanje obravnave družbenih razlik v pouk.
Pri vseh navedenih konceptih smo preučevali aktivno vključevanje učencev pri pouku in
dejavnostih na šoli, ob predpostavki, da so spretnosti participacije (vključenost in delova-
nje v skupini) ključne državljanske kompetence, ki pomembno določajo njihovo kasnejše
družbeno in politično udejstvovanje oz. aktivno državljanstvo.
Participacija v kolektivnih dejavnostih v skupnosti mladostnikom omogoča pridobiti
neposredne izkušnje družbenih odnosov in procesov. Obenem pa participacija v skupin-
skih dejavnostih omogoča urjenje spretnosti sodelovanja v skupini. Vse te dejavnosti pa
zahtevajo usklajeno komunikacijo med sogovorci v skupini, z njihovim udejanjanjem pa
se razvijajo posameznikove komunikacijske spretnosti. Le-te so pomembna sestavina dr-
žavljanskih kompetenc, prav tako tudi njihova kognitivna komponenta, ki se nanaša na
razumevanje političnih procesov in pravil ter norm družbenega delovanja. V tem okvi-
ru smo preučevali razumevanje procesa skupinskega odločanja in pojmovanja skupinske
solidarnosti med mladostniki v povezavi s šolskim kontekstom. Preverili smo tudi, kako
kompetentne za javno delovanje se zaznavajo mladostniki sami in kako jih vidijo njiho-
vi učitelji.
Integralni del državljanske identitete predstavljajo posameznikova prepričanja in sta-
lišča do družbenih skupin in njihovih medsebojnih odnosov v družbi. Oblikujejo se pred-
vsem v interakcijah z drugimi ljudmi, ki pripadajo različnim družbenim skupinam, delo-
ma pa so pod vplivom razvoja sociokognitivnih sposobnosti posameznika. V mladostni-
štvu se izpopolnjujejo spoznanja o različnih družbenih skupinah in značilnostih odnosov
med njimi v določeni družbeni skupnosti. Tako odraščanje v vsakem specifičnem social-
nem kontekstu pomembno določa državljansko identiteto mladih. V nacionalno osnova-
nih državah, kakršna je tudi Slovenija, je gotovo bistven element, ki določa družbeno pri-
padnost posameznikov, narodnost. Spreminjanje sodobnih zahodnih družb je povezano
z migracijami in izzivi vključevanja pripadnikov drugih narodnosti v vsakdanje življenje.
Tudi Slovenija se vse bolj sooča z izzivi multikulturnosti. Glede na to smo si pri preuče-
vanju oblikovanja državljanske identitete mladostnikov za fokus izbrali opredelitve naro-
dnostne pripadnosti in stališča do drugih narodnostnih skupin in medkulturnih odno-
sov ter tudi stališča do ljudi iz drugih socialnih kategorij. Stališča do različnih socialnih
skupin se namreč artikulirajo v relaciji do lastne socialne identitete. Predpostavili smo, da
nam bodo dala informacije o spoznavanju družbenih razmerij med mladostniki in njiho-
vem lastnem umeščanju v družbeno strukturo, glede na identifikacijo z določeno družbe-
no skupino. Ker pa slednja določa tudi prevzemanje normativnih prepričanj in stališč, bi
lahko sklepali, da bodo stališča mladostnikov do družbenih skupin odražala tudi specifi-
Pri vseh navedenih konceptih smo preučevali aktivno vključevanje učencev pri pouku in
dejavnostih na šoli, ob predpostavki, da so spretnosti participacije (vključenost in delova-
nje v skupini) ključne državljanske kompetence, ki pomembno določajo njihovo kasnejše
družbeno in politično udejstvovanje oz. aktivno državljanstvo.
Participacija v kolektivnih dejavnostih v skupnosti mladostnikom omogoča pridobiti
neposredne izkušnje družbenih odnosov in procesov. Obenem pa participacija v skupin-
skih dejavnostih omogoča urjenje spretnosti sodelovanja v skupini. Vse te dejavnosti pa
zahtevajo usklajeno komunikacijo med sogovorci v skupini, z njihovim udejanjanjem pa
se razvijajo posameznikove komunikacijske spretnosti. Le-te so pomembna sestavina dr-
žavljanskih kompetenc, prav tako tudi njihova kognitivna komponenta, ki se nanaša na
razumevanje političnih procesov in pravil ter norm družbenega delovanja. V tem okvi-
ru smo preučevali razumevanje procesa skupinskega odločanja in pojmovanja skupinske
solidarnosti med mladostniki v povezavi s šolskim kontekstom. Preverili smo tudi, kako
kompetentne za javno delovanje se zaznavajo mladostniki sami in kako jih vidijo njiho-
vi učitelji.
Integralni del državljanske identitete predstavljajo posameznikova prepričanja in sta-
lišča do družbenih skupin in njihovih medsebojnih odnosov v družbi. Oblikujejo se pred-
vsem v interakcijah z drugimi ljudmi, ki pripadajo različnim družbenim skupinam, delo-
ma pa so pod vplivom razvoja sociokognitivnih sposobnosti posameznika. V mladostni-
štvu se izpopolnjujejo spoznanja o različnih družbenih skupinah in značilnostih odnosov
med njimi v določeni družbeni skupnosti. Tako odraščanje v vsakem specifičnem social-
nem kontekstu pomembno določa državljansko identiteto mladih. V nacionalno osnova-
nih državah, kakršna je tudi Slovenija, je gotovo bistven element, ki določa družbeno pri-
padnost posameznikov, narodnost. Spreminjanje sodobnih zahodnih družb je povezano
z migracijami in izzivi vključevanja pripadnikov drugih narodnosti v vsakdanje življenje.
Tudi Slovenija se vse bolj sooča z izzivi multikulturnosti. Glede na to smo si pri preuče-
vanju oblikovanja državljanske identitete mladostnikov za fokus izbrali opredelitve naro-
dnostne pripadnosti in stališča do drugih narodnostnih skupin in medkulturnih odno-
sov ter tudi stališča do ljudi iz drugih socialnih kategorij. Stališča do različnih socialnih
skupin se namreč artikulirajo v relaciji do lastne socialne identitete. Predpostavili smo, da
nam bodo dala informacije o spoznavanju družbenih razmerij med mladostniki in njiho-
vem lastnem umeščanju v družbeno strukturo, glede na identifikacijo z določeno družbe-
no skupino. Ker pa slednja določa tudi prevzemanje normativnih prepričanj in stališč, bi
lahko sklepali, da bodo stališča mladostnikov do družbenih skupin odražala tudi specifi-
