Page 199 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 199
iki, ki imajo odklonilen odnos do OPP, se statistično značilno razlikujejo (Bonferro-
nijev post-hoc test) v zaznavanju elitistične kulture šole od skupine mladostnikov, ki bi se
družili z OPP (p = , 032). Višja stopnja elitistične kulture na šoli se negativno povezuje z
njihovo naklonjenostjo vrstnikom s posebnimi potrebami.
Ti rezultati kažejo, da se bolj poudarjeno vključevanje učencev in dijakov v dejavno-
sti na šoli ne povezuje s pozitivnimi stališči do rasnih skupin, temveč negativnimi. Hkra-
ti se povezuje s socioekonomskimi stališči, in sicer z naklonjenostjo vrstnikom iz istega in
nižjega SES. Mladostniki, ki so naklonjeni vrstnikom iz višjega SES, prihajajo iz šol z niž-
jo stopnjo participativne kulture. Elitistična kultura šole, ki poudarja razlikovanje in pri-
vilegira nekatere učence, se povezuje z negativnimi stališči do rasnih skupin in otrok s po-
sebnimi potrebami. Na podlagi teh povezav lahko sklepamo, da večja stopnja vključevanja
učencev ne spodbuja nujno tudi pozitivnih socialnih stališč, medtem ko se negativna soci-
alna stališča pogosteje izražajo pri mladostnikih na šolah, kjer je bolj poudarjen elitizem.
Poudarjene značilnosti medosebnih odnosov na šoli se torej zrcalijo v socialnih stališčih
mladostnikov do odnosov z vrstniki iz različnih družbenih skupin.
S stališči do različnih socialnih skupin, vendar ne vseh, se povezuje tudi stopnja ko-
hezivnosti razreda. Zaznavanje kohezivnosti razreda se statistično značilno razlikuje med
mladostniki, ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na narodnost (ANOVA: F(2,849)
= 9,11; p = ,000). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, zaznava-
jo najvišjo stopnjo kohezivnosti razreda (M = 12,18; SD = 4,08), nekoliko nižjo tisti, ki
se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti (M = 13,42; SD = 4,07), in najnižjo tisti,
ki bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti (M = 13,48; SD = 4,10). Mladostniki,
ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, se statistično značilno razlikujejo (Bon-
ferronijev post-hoc test) v zaznavanju kohezivnosti razreda od obeh drugih skupin mlado-
stnikov: tistih, ki bi se družili z vrstniki s druge narodnosti (p = , 000) in tistih, ki se z nji-
mi ne želijo družiti (p = ,003). Mladostniki s pozitivnimi narodnostnimi stališči so pogo-
steje v razredih, kjer so učenci in dijaki bolj medsebojno povezani in sodelujejo med seboj.
Zaznavanje kohezivnosti razreda se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,849) = 9,02; p = ,000). Mla-
dostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, zaznavajo najvišjo stopnjo koheziv-
nosti razreda (M = 12,42; SD = 3,92), nekoliko nižjo tisti, ki se družijo z vrstniki iz dru-
žin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (M = 13,60; SD = 4,17), in
najnižjo tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES (M = 13,67; SD
= 4,42). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, se statistično značilno
razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v zaznavanju kohezivnosti razreda od obeh dru-
nijev post-hoc test) v zaznavanju elitistične kulture šole od skupine mladostnikov, ki bi se
družili z OPP (p = , 032). Višja stopnja elitistične kulture na šoli se negativno povezuje z
njihovo naklonjenostjo vrstnikom s posebnimi potrebami.
Ti rezultati kažejo, da se bolj poudarjeno vključevanje učencev in dijakov v dejavno-
sti na šoli ne povezuje s pozitivnimi stališči do rasnih skupin, temveč negativnimi. Hkra-
ti se povezuje s socioekonomskimi stališči, in sicer z naklonjenostjo vrstnikom iz istega in
nižjega SES. Mladostniki, ki so naklonjeni vrstnikom iz višjega SES, prihajajo iz šol z niž-
jo stopnjo participativne kulture. Elitistična kultura šole, ki poudarja razlikovanje in pri-
vilegira nekatere učence, se povezuje z negativnimi stališči do rasnih skupin in otrok s po-
sebnimi potrebami. Na podlagi teh povezav lahko sklepamo, da večja stopnja vključevanja
učencev ne spodbuja nujno tudi pozitivnih socialnih stališč, medtem ko se negativna soci-
alna stališča pogosteje izražajo pri mladostnikih na šolah, kjer je bolj poudarjen elitizem.
Poudarjene značilnosti medosebnih odnosov na šoli se torej zrcalijo v socialnih stališčih
mladostnikov do odnosov z vrstniki iz različnih družbenih skupin.
S stališči do različnih socialnih skupin, vendar ne vseh, se povezuje tudi stopnja ko-
hezivnosti razreda. Zaznavanje kohezivnosti razreda se statistično značilno razlikuje med
mladostniki, ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na narodnost (ANOVA: F(2,849)
= 9,11; p = ,000). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, zaznava-
jo najvišjo stopnjo kohezivnosti razreda (M = 12,18; SD = 4,08), nekoliko nižjo tisti, ki
se ne želijo družiti z vrstniki druge narodnosti (M = 13,42; SD = 4,07), in najnižjo tisti,
ki bi se družili z vrstniki druge in iste narodnosti (M = 13,48; SD = 4,10). Mladostniki,
ki se družijo z vrstniki iste in druge narodnosti, se statistično značilno razlikujejo (Bon-
ferronijev post-hoc test) v zaznavanju kohezivnosti razreda od obeh drugih skupin mlado-
stnikov: tistih, ki bi se družili z vrstniki s druge narodnosti (p = , 000) in tistih, ki se z nji-
mi ne želijo družiti (p = ,003). Mladostniki s pozitivnimi narodnostnimi stališči so pogo-
steje v razredih, kjer so učenci in dijaki bolj medsebojno povezani in sodelujejo med seboj.
Zaznavanje kohezivnosti razreda se statistično značilno razlikuje med mladostniki, ki
imajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,849) = 9,02; p = ,000). Mla-
dostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, zaznavajo najvišjo stopnjo koheziv-
nosti razreda (M = 12,42; SD = 3,92), nekoliko nižjo tisti, ki se družijo z vrstniki iz dru-
žin z enakim SES in bi se družili tudi z revnejšimi vrstniki (M = 13,60; SD = 4,17), in
najnižjo tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES (M = 13,67; SD
= 4,42). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin, se statistično značilno
razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v zaznavanju kohezivnosti razreda od obeh dru-
