Page 200 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 200
skupin mladostnikov: tistih, ki se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se
družili tudi z revnejšimi vrstniki (p = , 000) in tistih, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz
družin z drugačnim SES (p = ,015). V bolj kohezivnih razredih mladostniki izražajo po-
zitivna stališča do ljudi z višjim socialno-ekonomskim položajem, nizka stopnja koheziv-
nosti pa se povezuje z negativnimi stališči do ljudi z drugačnim SES.
Ti rezultati kažejo, da so medosebni odnosi v razredu povezani s stališči mladostnikov
do vrstnikov iz različnih družbenih skupin. Višja stopnja medsebojne naklonjenosti in so-
delovanja v razredu spodbuja pozitivna stališča do drugih narodnostnih skupin in višjega
socialno-ekonomskega položaja. Spodbujanje medsebojnega sodelovanja, vključevanja in
sprejemanja v razredu torej spodbuja tudi pozitivna socialna stališča (predvsem do druge
narodnosti in SES), kar je skladno s kontaktno hipotezo zmanjševanja predsodkov.
Tudi izkušnje javnega udejstvovanja se povezujejo s socialnimi stališči, vendar le do
rasnih skupin. Javno udejstvovanje mladostnikov se ne razlikuje med skupinami, ki ima-
jo različen odnos do vrstnikov glede na narodnost, SES in OPP. Javno udejstvovanje mla-
dostnikov se statistično značilno razlikuje med skupinami, ki imajo različen odnos do vr-
stnikov glede na raso (ANOVA: F(2,818) = 8,76; p = ,000). Mladostniki, ki se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge barve polti, se najpogosteje javno udejstvujejo (M = 31,29; SD = 8,01),
nekoliko manj pogosto se udejstvujejo tisti, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve pol-
ti (M = 32,92; SD = 5,81), in najredkeje tisti, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti
(M = 33,73; SD = 6,08). Mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti,
se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v pogostosti javnega udej-
stvovanja od obeh drugih skupin mladostnikov: tistih, ki bi se družili z vrstniki druge
barve polti (p = ,000) in tistih, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (p = ,009).
Ti rezultati kažejo, da se javno udejstvujejo predvsem tisti mladostniki, ki imajo nega-
tivna rasna stališča. Tudi tukaj je potrebna pozornost uporabljene mere javnega udejstvo-
vanja – mladostnike smo spraševali o pogostosti izražanja lastnega mnenja v različnih jav-
nih prostorih, tudi na internetu. Te dejavnosti ne vključujejo nujno neposrednega stika in
sodelovanja z različnimi osebami in skupinami v javnem prostoru, temveč so lahko inte-
rakcije samo enosmerne oz. vzajemne v zaprtem, homogenem krogu ljudi (npr. na spletnih
socialnih omrežjih). Takšne izkušnje pač nimajo enakega učinka kot neposredne social-
ne interakcije z drugimi ljudmi, s katerimi se je potrebno dogovarjati, usklajevati mnenja,
ipd., da lahko pride do sodelovanja ali skupne aktivnosti. V neposrednih stikih se ljudje
medsebojno spoznavajo, si razjasnijo in izoblikujejo tudi lastna stališča, ki jih morda tudi
spremenijo. Izkušnje javnega delovanja med ljudmi v svoji lokalni skupnosti kažejo pozi-
družili tudi z revnejšimi vrstniki (p = , 000) in tistih, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz
družin z drugačnim SES (p = ,015). V bolj kohezivnih razredih mladostniki izražajo po-
zitivna stališča do ljudi z višjim socialno-ekonomskim položajem, nizka stopnja koheziv-
nosti pa se povezuje z negativnimi stališči do ljudi z drugačnim SES.
Ti rezultati kažejo, da so medosebni odnosi v razredu povezani s stališči mladostnikov
do vrstnikov iz različnih družbenih skupin. Višja stopnja medsebojne naklonjenosti in so-
delovanja v razredu spodbuja pozitivna stališča do drugih narodnostnih skupin in višjega
socialno-ekonomskega položaja. Spodbujanje medsebojnega sodelovanja, vključevanja in
sprejemanja v razredu torej spodbuja tudi pozitivna socialna stališča (predvsem do druge
narodnosti in SES), kar je skladno s kontaktno hipotezo zmanjševanja predsodkov.
Tudi izkušnje javnega udejstvovanja se povezujejo s socialnimi stališči, vendar le do
rasnih skupin. Javno udejstvovanje mladostnikov se ne razlikuje med skupinami, ki ima-
jo različen odnos do vrstnikov glede na narodnost, SES in OPP. Javno udejstvovanje mla-
dostnikov se statistično značilno razlikuje med skupinami, ki imajo različen odnos do vr-
stnikov glede na raso (ANOVA: F(2,818) = 8,76; p = ,000). Mladostniki, ki se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge barve polti, se najpogosteje javno udejstvujejo (M = 31,29; SD = 8,01),
nekoliko manj pogosto se udejstvujejo tisti, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve pol-
ti (M = 32,92; SD = 5,81), in najredkeje tisti, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti
(M = 33,73; SD = 6,08). Mladostniki, ki se ne želijo družiti z vrstniki druge barve polti,
se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v pogostosti javnega udej-
stvovanja od obeh drugih skupin mladostnikov: tistih, ki bi se družili z vrstniki druge
barve polti (p = ,000) in tistih, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve polti (p = ,009).
Ti rezultati kažejo, da se javno udejstvujejo predvsem tisti mladostniki, ki imajo nega-
tivna rasna stališča. Tudi tukaj je potrebna pozornost uporabljene mere javnega udejstvo-
vanja – mladostnike smo spraševali o pogostosti izražanja lastnega mnenja v različnih jav-
nih prostorih, tudi na internetu. Te dejavnosti ne vključujejo nujno neposrednega stika in
sodelovanja z različnimi osebami in skupinami v javnem prostoru, temveč so lahko inte-
rakcije samo enosmerne oz. vzajemne v zaprtem, homogenem krogu ljudi (npr. na spletnih
socialnih omrežjih). Takšne izkušnje pač nimajo enakega učinka kot neposredne social-
ne interakcije z drugimi ljudmi, s katerimi se je potrebno dogovarjati, usklajevati mnenja,
ipd., da lahko pride do sodelovanja ali skupne aktivnosti. V neposrednih stikih se ljudje
medsebojno spoznavajo, si razjasnijo in izoblikujejo tudi lastna stališča, ki jih morda tudi
spremenijo. Izkušnje javnega delovanja med ljudmi v svoji lokalni skupnosti kažejo pozi-
