Page 198 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 198
ti (M = 16,59; SD = 4,38), in najnižjo tisti, ki se družijo z vrstniki iste in druge barve
polti (M = 16,69; SD = 4,62). Mladostniki, ki imajo odklonilen odnos do vrstnikov dru-
ge rase, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v zaznavanju par-
ticipativne kulture šole od drugih dveh skupin mladostnikov: tistih, ki bi se družili z vr-
stniki druge rase (p = ,016) in tistih, ki se z njimi družijo (p = ,002). Višja stopnja parti-
cipacije učencev in dijakov na šoli se negativno povezuje z njihovo naklonjenostjo vrstni-
kom druge rase.
Zaznavanje participativne kulture šole se statistično značilno razlikuje med mlado-
stniki, ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,833) = 3,35; p =
,035). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z
revnejšimi vrstniki, zaznavajo najvišjo stopnjo participativne kulture šole (M = 15,69; SD
= 4,72), nekoliko nižjo tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES
(M = 15,81; SD = 5,24), in najnižjo tisti, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (M
= 16,57; SD = 4,66). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se
družili tudi z revnejšimi vrstniki, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-
hoc test) v zaznavanju participativne kulture šole od skupine mladostnikov, ki se družijo
z vrstniki iz bogatejših družin (p = , 039). Najnižjo stopnjo participacije na šoli zaznavajo
učenci, ki se družijo z bogatejšimi od sebe, visoko pa tisti, ki se družijo z vrstniki enakega
SES in so naklonjeni druženju tudi z revnejšimi vrstniki.
Zaznavanje kulture šole kot elitistične se statistično značilno razlikuje med mlado-
stniki, ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,854) = 6,18; p =
,002). Mladostniki, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti, zaznavajo najnižjo sto-
pnjo elitistične kulture šole (M = 8,42; SD = 2,18), nekoliko višjo tisti, ki se družijo z vr-
stniki iste in druge barve polti (M = 8,57; SD = 2,18), in najvišjo tisti, ki se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge barve polti (M = 9,08; SD = 2,58). Mladostniki, ki imajo odklonilen
odnos do vrstnikov druge rase, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc
test) v zaznavanju elitistične kulture šole od drugih dveh skupin mladostnikov: tistih, ki
bi se družili z vrstniki druge rase (p = ,006) in tistih, ki se z njimi družijo (p = ,019). Viš-
ja stopnja elitistične kulture na šoli se negativno povezuje z njihovo naklonjenostjo vrstni-
kom druge rase.
Zaznavanje elitistične kulture šole se statistično značilno razlikuje med mladostniki,
ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na posebne potrebe (ANOVA: F(2,854) = 4,63;
p = ,010). Mladostniki, ki se bi se želeli družiti z OPP, zaznavajo najnižjo stopnjo elitistič-
ne kulture šole (M = 8,40; SD = 2,38), nekoliko višjo tisti, ki se družijo z OPP (M = 8,53;
SD = 2,26) in najvišjo tisti, ki se ne želijo družiti z OPP (M = 8,97; SD = 2,41). Mlado-
polti (M = 16,69; SD = 4,62). Mladostniki, ki imajo odklonilen odnos do vrstnikov dru-
ge rase, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc test) v zaznavanju par-
ticipativne kulture šole od drugih dveh skupin mladostnikov: tistih, ki bi se družili z vr-
stniki druge rase (p = ,016) in tistih, ki se z njimi družijo (p = ,002). Višja stopnja parti-
cipacije učencev in dijakov na šoli se negativno povezuje z njihovo naklonjenostjo vrstni-
kom druge rase.
Zaznavanje participativne kulture šole se statistično značilno razlikuje med mlado-
stniki, ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na SES (ANOVA: F(2,833) = 3,35; p =
,035). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se družili tudi z
revnejšimi vrstniki, zaznavajo najvišjo stopnjo participativne kulture šole (M = 15,69; SD
= 4,72), nekoliko nižjo tisti, ki se ne želijo družiti z vrstniki iz družin z drugačnim SES
(M = 15,81; SD = 5,24), in najnižjo tisti, ki se družijo z vrstniki iz bogatejših družin (M
= 16,57; SD = 4,66). Mladostniki, ki se družijo z vrstniki iz družin z enakim SES in bi se
družili tudi z revnejšimi vrstniki, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-
hoc test) v zaznavanju participativne kulture šole od skupine mladostnikov, ki se družijo
z vrstniki iz bogatejših družin (p = , 039). Najnižjo stopnjo participacije na šoli zaznavajo
učenci, ki se družijo z bogatejšimi od sebe, visoko pa tisti, ki se družijo z vrstniki enakega
SES in so naklonjeni druženju tudi z revnejšimi vrstniki.
Zaznavanje kulture šole kot elitistične se statistično značilno razlikuje med mlado-
stniki, ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na raso (ANOVA: F(2,854) = 6,18; p =
,002). Mladostniki, ki bi se družili z vrstniki druge barve polti, zaznavajo najnižjo sto-
pnjo elitistične kulture šole (M = 8,42; SD = 2,18), nekoliko višjo tisti, ki se družijo z vr-
stniki iste in druge barve polti (M = 8,57; SD = 2,18), in najvišjo tisti, ki se ne želijo dru-
žiti z vrstniki druge barve polti (M = 9,08; SD = 2,58). Mladostniki, ki imajo odklonilen
odnos do vrstnikov druge rase, se statistično značilno razlikujejo (Bonferronijev post-hoc
test) v zaznavanju elitistične kulture šole od drugih dveh skupin mladostnikov: tistih, ki
bi se družili z vrstniki druge rase (p = ,006) in tistih, ki se z njimi družijo (p = ,019). Viš-
ja stopnja elitistične kulture na šoli se negativno povezuje z njihovo naklonjenostjo vrstni-
kom druge rase.
Zaznavanje elitistične kulture šole se statistično značilno razlikuje med mladostniki,
ki imajo različen odnos do vrstnikov glede na posebne potrebe (ANOVA: F(2,854) = 4,63;
p = ,010). Mladostniki, ki se bi se želeli družiti z OPP, zaznavajo najnižjo stopnjo elitistič-
ne kulture šole (M = 8,40; SD = 2,38), nekoliko višjo tisti, ki se družijo z OPP (M = 8,53;
SD = 2,26) in najvišjo tisti, ki se ne želijo družiti z OPP (M = 8,97; SD = 2,41). Mlado-
