Page 204 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 204
Večja stopnja participativne kulture ne spodbuja nujno tudi pozitivnih socialnih sta-
lišč mladostnikov (do revnejših da, do ljudi druge rase pa ne), medtem ko se negativna so-
cialna stališča (do rase in OPP) pogosteje izražajo pri mladostnikih, ki prihajajo s šol, kjer
je bolj poudarjen elitizem. Višja stopnja medsebojnega sodelovanja, vključevanja in spreje-
manja v razredu se povezuje s pozitivnimi socialnimi stališči mladostnikov (predvsem do
druge narodnosti in SES).
Mladostniki, ki se pogosteje javno udejstvujejo, so manj naklonjeni multikulturaliz-
mu in imajo negativna rasna stališča, kar je v neskladju s kontaktno hipotezo zmanjševa-
nja predsodkov. Ta rezultat vzpostavlja negativno konotacijo javnega udejstvovanja mla-
dih v Sloveniji.
Narodnostna struktura razredov prispeva k razumevanju procesov skupinskega odlo-
čanja med mladostniki. Tisti iz narodnostno bolj raznolikih razredov so skupinsko od-
ločanje pogosteje pojasnjevali na podlagi skupinskih norm in pravic članov skupnosti ter
osebnim položajem posameznika. Kar kaže, da jih izkušnje sodelovanja z vrstniki drugih
narodnosti senzibilizirajo za individualne razlike in vlogo norm ter pravil, ki urejajo od-
nose v skupnosti. Ta spoznanja pa lahko prenesejo tudi na razumevanje procesov skupin-
skega odločanja, enega temeljnih sestavin demokracije.
lišč mladostnikov (do revnejših da, do ljudi druge rase pa ne), medtem ko se negativna so-
cialna stališča (do rase in OPP) pogosteje izražajo pri mladostnikih, ki prihajajo s šol, kjer
je bolj poudarjen elitizem. Višja stopnja medsebojnega sodelovanja, vključevanja in spreje-
manja v razredu se povezuje s pozitivnimi socialnimi stališči mladostnikov (predvsem do
druge narodnosti in SES).
Mladostniki, ki se pogosteje javno udejstvujejo, so manj naklonjeni multikulturaliz-
mu in imajo negativna rasna stališča, kar je v neskladju s kontaktno hipotezo zmanjševa-
nja predsodkov. Ta rezultat vzpostavlja negativno konotacijo javnega udejstvovanja mla-
dih v Sloveniji.
Narodnostna struktura razredov prispeva k razumevanju procesov skupinskega odlo-
čanja med mladostniki. Tisti iz narodnostno bolj raznolikih razredov so skupinsko od-
ločanje pogosteje pojasnjevali na podlagi skupinskih norm in pravic članov skupnosti ter
osebnim položajem posameznika. Kar kaže, da jih izkušnje sodelovanja z vrstniki drugih
narodnosti senzibilizirajo za individualne razlike in vlogo norm ter pravil, ki urejajo od-
nose v skupnosti. Ta spoznanja pa lahko prenesejo tudi na razumevanje procesov skupin-
skega odločanja, enega temeljnih sestavin demokracije.
