Page 203 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 203
dov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti razreda so žaljivo mnenje argumentirali s
pravico članov skupnosti ali žaljivostjo (do prizadetega), medtem ko so ga tisti iz razredov
z manjšo raznolikostjo pojasnjevali kot pogojno sprejemljivo.
Tudi s soglašanjem ali zavračanjem možnosti javnih diskusij v šoli se indeks narodno-
stne raznolikosti razreda ne povezuje. Vendar pa se statistično značilno razlikuje med mla-
dostniki, ki so različno argumentirali javne diskusije v šoli (Kruskal-Wallis test: H(6,868) =
35,53; p = ,000). Mladostniki iz razredov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti razreda
so javne diskusije argumentirali z osebnim nelagodjem, žaljivostjo ali pravico članov sku-
pnosti, medtem ko so jih tisti iz razredov z manjšo raznolikostjo utemeljevali s skupnim
reševanjem problemov, pa tudi kot nepotrebne.
Ta analiza kaže, da večja narodnostna raznolikost razreda, v kateri imajo mladostni-
ki več priložnosti za stike z drugimi narodnostmi, spoznavanje medosebnih razlik in tudi
za pogostejša soočenja različnih stališč, pomembno določa njihovo razumevanje skupin-
skega odločanja. Mladostniki iz narodnostno bolj raznolikih razredov so svoje razumeva-
nje pravice do izražanja mnenja, soudeležbe pri odločanju, skupinske solidarnosti in po-
mena javnih diskusij v šoli, pogosteje od drugih utemeljevali na podlagi skupinskih norm
in pravic članov skupnosti ter osebnim položajem posameznika. To nakazuje, da jih izku-
šnje delovanja v heterogenih skupinah v razredu senzibilizirajo za individualne razlike in
usmerjajo k spoznanju, da je sodelovanje v skupini različnih mogoče le, če vsi upoštevajo
skupne norme in pravila ter se podrejajo zahtevam skupnosti. Ta spoznanja pa lahko pre-
nesejo tudi na razumevanje procesov skupinskega odločanja, enega temeljnih sestavin de-
mokracije.
Povzetek
Rezultati kažejo, da sta spodbujanje aktivnega državljanstva mladih v šoli in vzgoja
za medkulturne odnose medsebojno vzajemno povezana. V osnovnih in srednjih šolah se
pozitivnejša stališča učiteljev do vloge šole pri spodbujanju strpnega sobivanja med različ-
nimi družbenimi skupinami povezujejo z višjo stopnjo participativne kulture šole in po-
gostostjo aktivnega pouka. Slednjega izkoristijo za pogostejše spoznavanje družbenih raz-
lik med učenci in dijaki v razredu, zlasti v razredih, ki so bolj sodelovalno in manj tekmo-
valno naravnani.
Na šolah, kjer je bolj poudarjena participativna kultura in je v medosebnih odnosih
prisotnega manj elitizma, imajo učenci in dijaki bolj pozitivna stališča do multikulturaliz-
ma in zaznavajo nižjo stopnjo etnične diskriminacije. Prav tako tudi v razredih, v katerih
so odnosi med učenci in dijaki bolj kohezivni.
pravico članov skupnosti ali žaljivostjo (do prizadetega), medtem ko so ga tisti iz razredov
z manjšo raznolikostjo pojasnjevali kot pogojno sprejemljivo.
Tudi s soglašanjem ali zavračanjem možnosti javnih diskusij v šoli se indeks narodno-
stne raznolikosti razreda ne povezuje. Vendar pa se statistično značilno razlikuje med mla-
dostniki, ki so različno argumentirali javne diskusije v šoli (Kruskal-Wallis test: H(6,868) =
35,53; p = ,000). Mladostniki iz razredov z višjo stopnjo narodnostne raznolikosti razreda
so javne diskusije argumentirali z osebnim nelagodjem, žaljivostjo ali pravico članov sku-
pnosti, medtem ko so jih tisti iz razredov z manjšo raznolikostjo utemeljevali s skupnim
reševanjem problemov, pa tudi kot nepotrebne.
Ta analiza kaže, da večja narodnostna raznolikost razreda, v kateri imajo mladostni-
ki več priložnosti za stike z drugimi narodnostmi, spoznavanje medosebnih razlik in tudi
za pogostejša soočenja različnih stališč, pomembno določa njihovo razumevanje skupin-
skega odločanja. Mladostniki iz narodnostno bolj raznolikih razredov so svoje razumeva-
nje pravice do izražanja mnenja, soudeležbe pri odločanju, skupinske solidarnosti in po-
mena javnih diskusij v šoli, pogosteje od drugih utemeljevali na podlagi skupinskih norm
in pravic članov skupnosti ter osebnim položajem posameznika. To nakazuje, da jih izku-
šnje delovanja v heterogenih skupinah v razredu senzibilizirajo za individualne razlike in
usmerjajo k spoznanju, da je sodelovanje v skupini različnih mogoče le, če vsi upoštevajo
skupne norme in pravila ter se podrejajo zahtevam skupnosti. Ta spoznanja pa lahko pre-
nesejo tudi na razumevanje procesov skupinskega odločanja, enega temeljnih sestavin de-
mokracije.
Povzetek
Rezultati kažejo, da sta spodbujanje aktivnega državljanstva mladih v šoli in vzgoja
za medkulturne odnose medsebojno vzajemno povezana. V osnovnih in srednjih šolah se
pozitivnejša stališča učiteljev do vloge šole pri spodbujanju strpnega sobivanja med različ-
nimi družbenimi skupinami povezujejo z višjo stopnjo participativne kulture šole in po-
gostostjo aktivnega pouka. Slednjega izkoristijo za pogostejše spoznavanje družbenih raz-
lik med učenci in dijaki v razredu, zlasti v razredih, ki so bolj sodelovalno in manj tekmo-
valno naravnani.
Na šolah, kjer je bolj poudarjena participativna kultura in je v medosebnih odnosih
prisotnega manj elitizma, imajo učenci in dijaki bolj pozitivna stališča do multikulturaliz-
ma in zaznavajo nižjo stopnjo etnične diskriminacije. Prav tako tudi v razredih, v katerih
so odnosi med učenci in dijaki bolj kohezivni.
