Page 196 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 196
v razredu (r = 0,197; p = 0,008). Na srednjih šolah, kjer so prizadevanja za oblikova-
nje skupnosti na šoli večja, kar se odraža kot višja stopnja odzivnosti na kršenje norm, so
profesorji bolj naklonjeni multikulturalizmu in manj segregaciji v medkulturnih odnosih.
Taka stališča imajo tudi profesorji, ki poučujejo v oddelkih, v katerih zaznavajo manj tek-
movalnosti in več sodelovanja med dijaki. Stališča profesorjev do vzgoje za medkulturne
odnose so skladna z vrednostno usmerjenostjo medosebnih odnosov na šoli in v razredu:
bolj kot se na šoli in v razredu spodbuja oblikovanje skupnosti med dijaki, bolj so tudi pro-
fesorji naklonjeni multikulturalizmu (in obratno).
Stališča profesorjev v srednji šoli se, podobno kot v osnovni šoli, ujemajo z njihovimi
praksami poučevanja. Stališča profesorjev do multikulturalizma se zmerno visoko pozi-
tivno povezujejo s pogostostjo aktivnega pouka v srednji šoli (r = 0,190; p = 0,010). Ta pa
se zmerno visoko pozitivno povezuje s pogostostjo spoznavanja družbenih razlik pri pou-
ku (r = 0,450; p = 0,000).Obravnavanje medkulturnih razlik pri pouku se nizko pozitiv-
no povezuje s stališči profesorjev do aktivnega državljanstva (r = 0,207; p = 0,004) in nji-
hovim zaznavanjem participativne kulture na šoli (r = 0,270; p = 0,000). Bolj kot so pro-
fesorji naklonjeni sprejemanju ljudi različnih narodnosti, bolj pogosto vključujejo učen-
ce pri pouku svojih predmetov. Te aktivne metode poučevanja uporabljajo tudi za obrav-
navanje družbenih razlik med dijaki, pri čemer jih spodbujajo k sprejemanju različno-
sti in strpnosti do drugačnih. Pogosteje dijaki spoznavajo družbene razlike pri pouku ti-
stih profesorjev, ki so bolj naklonjeni učenju spretnosti aktivnega državljanstva v šoli in
na svojih šolah zaznavajo tudi višjo stopnjo vključevanja in sodelovanja dijakov v dejavno-
stih na šoli.
Spodbujanje multikulturalizma med mladostniki
s participacijo v šoli
Stališča učencev in dijakov do medkulturnih odnosov se povezujejo s kulturo šole, kli-
mo razreda in njihovimi izkušnjami javnega delovanja. Zaznana kultura šole se nizko po-
zitivno povezuje s pozitivnimi stališči učencev/dijakov do multikulturalizma: zelo nizko
pozitivno se povezujejo s participativno kulturo (r = 0,079; p = 0,012) in nizko negativ-
no z elitistično kulturo (r = -0,192; p = 0,000). Njihova stališča so nizko pozitivno pove-
zana tudi s stopnjo kohezivnosti razreda (r = 0,153; p = 0,000). Bolj naklonjeni integraci-
ji pripadnikov drugih narodnosti so mladostniki, ki prihajajo iz šol, kjer spodbujajo vklju-
čevanje, sodelovanje in enakost učencev in dijakov v različnih dejavnostih šole, in so tudi
v razredu bolj medsebojno povezani, naklonjeni drug drugemu in več sodelujejo. Naspro-
tno pa so mladostniki, ki se pogosteje javno udejstvujejo, manj naklonjeni spoštovanju lju-
nje skupnosti na šoli večja, kar se odraža kot višja stopnja odzivnosti na kršenje norm, so
profesorji bolj naklonjeni multikulturalizmu in manj segregaciji v medkulturnih odnosih.
Taka stališča imajo tudi profesorji, ki poučujejo v oddelkih, v katerih zaznavajo manj tek-
movalnosti in več sodelovanja med dijaki. Stališča profesorjev do vzgoje za medkulturne
odnose so skladna z vrednostno usmerjenostjo medosebnih odnosov na šoli in v razredu:
bolj kot se na šoli in v razredu spodbuja oblikovanje skupnosti med dijaki, bolj so tudi pro-
fesorji naklonjeni multikulturalizmu (in obratno).
Stališča profesorjev v srednji šoli se, podobno kot v osnovni šoli, ujemajo z njihovimi
praksami poučevanja. Stališča profesorjev do multikulturalizma se zmerno visoko pozi-
tivno povezujejo s pogostostjo aktivnega pouka v srednji šoli (r = 0,190; p = 0,010). Ta pa
se zmerno visoko pozitivno povezuje s pogostostjo spoznavanja družbenih razlik pri pou-
ku (r = 0,450; p = 0,000).Obravnavanje medkulturnih razlik pri pouku se nizko pozitiv-
no povezuje s stališči profesorjev do aktivnega državljanstva (r = 0,207; p = 0,004) in nji-
hovim zaznavanjem participativne kulture na šoli (r = 0,270; p = 0,000). Bolj kot so pro-
fesorji naklonjeni sprejemanju ljudi različnih narodnosti, bolj pogosto vključujejo učen-
ce pri pouku svojih predmetov. Te aktivne metode poučevanja uporabljajo tudi za obrav-
navanje družbenih razlik med dijaki, pri čemer jih spodbujajo k sprejemanju različno-
sti in strpnosti do drugačnih. Pogosteje dijaki spoznavajo družbene razlike pri pouku ti-
stih profesorjev, ki so bolj naklonjeni učenju spretnosti aktivnega državljanstva v šoli in
na svojih šolah zaznavajo tudi višjo stopnjo vključevanja in sodelovanja dijakov v dejavno-
stih na šoli.
Spodbujanje multikulturalizma med mladostniki
s participacijo v šoli
Stališča učencev in dijakov do medkulturnih odnosov se povezujejo s kulturo šole, kli-
mo razreda in njihovimi izkušnjami javnega delovanja. Zaznana kultura šole se nizko po-
zitivno povezuje s pozitivnimi stališči učencev/dijakov do multikulturalizma: zelo nizko
pozitivno se povezujejo s participativno kulturo (r = 0,079; p = 0,012) in nizko negativ-
no z elitistično kulturo (r = -0,192; p = 0,000). Njihova stališča so nizko pozitivno pove-
zana tudi s stopnjo kohezivnosti razreda (r = 0,153; p = 0,000). Bolj naklonjeni integraci-
ji pripadnikov drugih narodnosti so mladostniki, ki prihajajo iz šol, kjer spodbujajo vklju-
čevanje, sodelovanje in enakost učencev in dijakov v različnih dejavnostih šole, in so tudi
v razredu bolj medsebojno povezani, naklonjeni drug drugemu in več sodelujejo. Naspro-
tno pa so mladostniki, ki se pogosteje javno udejstvujejo, manj naklonjeni spoštovanju lju-
