Page 194 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 194
kovi opaženi neuspehi, da se ne bi vedli skladno s predsodki, spodbudijo notranjo mo-
tivacijo, saj občutijo več negativnih čustev do sebe. Tako se izkušnje neuspeha oz. ravnanja
v skladu s predsodki kažejo kot pomemben moderator pri učenju notranje regulacije svo-
jih predsodkov (Fehr in Sassenberg, 2010). Samoregulacijo vedenja, ki temelji na predsod-
kih, lahko spodbudimo z zunanjo motivacijo tudi pri tistih posameznikih, ki niso notra-
nje motivirani, da v vedenju ne bi izražali svojih predsodkov (Monteith, Mark, Ashburn-
Nardo, 2010).
Tudi spodbujanje vrstniških interakcij med različnimi narodnostmi spodbuja str-
pnost med otroci in mladostniki, kar predpostavlja kontaktna teorija (Allport, 1954) in
potrjujejo številne študije. Več stikov z drugačnimi vrstniki (s posebnimi potrebami in
druge narodnosti) je spodbudilo pozitivnejša stališča do njih med otroci starimi 6 do 9
let (Cameron, Rutland in Brown, 2007). Neposredni stiki med različnimi narodnostni-
mi skupinami v integriranih dvojezičnih šolah so spodbudili kakovostna mednarodna in
medrasna prijateljstva (Aboud in Sankar, 2007).
Participacija učencev in dijakov v šoli kot pristop
k medkulturni vzgoji
V nadaljevanju predstavljamo izsledke slovenske študije, in sicer rezultate preučeva-
nja vloge participatornih praks v šoli pri spodbujanju strpnosti v medkulturnih odno-
sih. Zanimalo nas je, kako se stališča učiteljev do spodbujanja aktivnega državljanstva in
multikulturnosti v šoli, participativna kultura šole, kohezivnost razreda povezujejo s stali-
šči mladostnikov do vrstnikov druge narodnosti, rase, SES in otrok s posebnimi potreba-
mi ter njihovimi stališči do multikulturnosti. Preučevali smo tudi, ali se z medskupinski-
mi stališči mladostnikov povezuje njihovo razumevanje procesov skupinskega odločanja
in pomen solidarnosti. Obenem smo preverili, kako so stališča in značilnosti medosebnih
odnosov na šoli povezani z narodnostno raznolikostjo razredov.
Participatorne prakse učiteljev v osnovni šoli
V osnovni šoli se stališča učiteljev do multikulturalizma nizko pozitivno povezujejo s
stališči do razvijanja spretnosti aktivnega državljanstva v šoli (r = 0,339; p = 0,001) in po-
zitivno z obema komponentama kulture šole: nizko pozitivno s stopnjo participacije učen-
cev v šoli (r = 0,206; p = 0,042) in zmerno visoko pozitivno s stopnjo odzivnosti na krši-
tve norm (r = 0,389; p = 0,000). Učitelji, ki menijo, da je šola prostor učenja in praktici-
ranja aktivnega državljanstva, so tudi bolj naklonjeni vzgoji za strpnost in ohranjanje raz-
ličnih kulturnih identitet. Ti učitelji poučujejo na osnovnih šolah z razvito participativ-
tivacijo, saj občutijo več negativnih čustev do sebe. Tako se izkušnje neuspeha oz. ravnanja
v skladu s predsodki kažejo kot pomemben moderator pri učenju notranje regulacije svo-
jih predsodkov (Fehr in Sassenberg, 2010). Samoregulacijo vedenja, ki temelji na predsod-
kih, lahko spodbudimo z zunanjo motivacijo tudi pri tistih posameznikih, ki niso notra-
nje motivirani, da v vedenju ne bi izražali svojih predsodkov (Monteith, Mark, Ashburn-
Nardo, 2010).
Tudi spodbujanje vrstniških interakcij med različnimi narodnostmi spodbuja str-
pnost med otroci in mladostniki, kar predpostavlja kontaktna teorija (Allport, 1954) in
potrjujejo številne študije. Več stikov z drugačnimi vrstniki (s posebnimi potrebami in
druge narodnosti) je spodbudilo pozitivnejša stališča do njih med otroci starimi 6 do 9
let (Cameron, Rutland in Brown, 2007). Neposredni stiki med različnimi narodnostni-
mi skupinami v integriranih dvojezičnih šolah so spodbudili kakovostna mednarodna in
medrasna prijateljstva (Aboud in Sankar, 2007).
Participacija učencev in dijakov v šoli kot pristop
k medkulturni vzgoji
V nadaljevanju predstavljamo izsledke slovenske študije, in sicer rezultate preučeva-
nja vloge participatornih praks v šoli pri spodbujanju strpnosti v medkulturnih odno-
sih. Zanimalo nas je, kako se stališča učiteljev do spodbujanja aktivnega državljanstva in
multikulturnosti v šoli, participativna kultura šole, kohezivnost razreda povezujejo s stali-
šči mladostnikov do vrstnikov druge narodnosti, rase, SES in otrok s posebnimi potreba-
mi ter njihovimi stališči do multikulturnosti. Preučevali smo tudi, ali se z medskupinski-
mi stališči mladostnikov povezuje njihovo razumevanje procesov skupinskega odločanja
in pomen solidarnosti. Obenem smo preverili, kako so stališča in značilnosti medosebnih
odnosov na šoli povezani z narodnostno raznolikostjo razredov.
Participatorne prakse učiteljev v osnovni šoli
V osnovni šoli se stališča učiteljev do multikulturalizma nizko pozitivno povezujejo s
stališči do razvijanja spretnosti aktivnega državljanstva v šoli (r = 0,339; p = 0,001) in po-
zitivno z obema komponentama kulture šole: nizko pozitivno s stopnjo participacije učen-
cev v šoli (r = 0,206; p = 0,042) in zmerno visoko pozitivno s stopnjo odzivnosti na krši-
tve norm (r = 0,389; p = 0,000). Učitelji, ki menijo, da je šola prostor učenja in praktici-
ranja aktivnega državljanstva, so tudi bolj naklonjeni vzgoji za strpnost in ohranjanje raz-
ličnih kulturnih identitet. Ti učitelji poučujejo na osnovnih šolah z razvito participativ-
