Page 191 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 191
Lewinova teorija
Po tej teoriji stališča mirujejo, ko so gonilne sile za spremembami enake zavirajočim
silam za ohranitev (Lewin, 1948, v Fishbein, 2002). Ko se pritiski/motivi na eni ali dru-
gi strani povečajo, se stališča spremenijo, upadejo ali narastejo. Po Lewinu so zavirajoče
sile stališč skupinska pripadnost in soodvisnost od usode (v povezavi s kulturo, zgodovi-
no, moralo, vero). Drugi avtorji so omenili druge zavirajoče dejavnike (Fishbein, 2002):
napetosti v socialnih odnosih (J. H. Evans, 1976) – težavnost, inhibiranost, negotovost
– ohranjajo predsodke; nelagodje (Donaldson, 1980), ki ga spodbujajo pričakovanja neu-
streznega vedenja pri članih druge skupine. Spodbudni sili za spreminjanje stališč sta npr.
kognitivni in socialni razvoj. Ti dejavniki so starostno povezani in se spreminjajo z razvo-
jem/odraščanjem. Empatija lahko služi kot gonilna sila za pozitivne spremembe stališč
(Donaldson, 1980, v Fishbein, 2002).
Zmanjševanje predsodkov in diskriminacije
skozi kooperacijo
Raziskave sodelovalnega učenja so pokazale učinke na zmanjševanje spolnih predsod-
kov in diskriminacije (v Fishbein, 2002). Dekleta in fantje v kooperativni skupini so ime-
li manj predsodkov do nasprotnega spola kot v kontrolni skupini (Johnson, Johnson in
Scott, 1978). Učinek sodelovalnega pouka se je pokazal v povečanju prijateljstev z naspro-
tnim spolom v primerjavi s kontrolno skupino (Cooper in dr., 1980; Warring, Johnson,
Murayama in Johnson, 1985). Pozitivnejša stališča do učencev nasprotnega spola, ki so se
izrazila kot učinek sodelovalnega učenja, so se generalizirala tudi na neznane člane druge-
ga spola (Pettigrew in Tropp, 2000).
Sodelovalno učenje pa se je izkazalo za učinkovito metodo tudi pri zmanjševanju ra-
snih predsodkov in diskriminacije, vendar so bila dolgotrajna le do znanih pripadnikov
druge skupine (sošolcev), generalizacije na druge člane iste skupine pa le kratkotrajne (v
Fishbein, 2002). Spremembe rasnih predsodkov do splošne populacije kot učinek koope-
rativnega dela med učenci 2. do 10. razreda (starost 7 do 16 let) niso bile dolgotrajne, uga-
snile so v 10 tednih, medtem ko so pozitivnejša stališča do sošolcev druge rase vztrajala
(Weigel, Wiser in Cook, 1975; Katz in Zalk, 1978; Ziegler, 1981). Rasna diskriminaci-
ja se je zmanjšala kot učinek kooperativnega dela tudi dolgotrajno, vztrajala je še po petih
mesecih (Rogers, Miller in Hennigan, 1981; Johnson in Johnson, 1981, 1982). Kot uči-
nek kooperativnih interakcij v šoli se je pokazalo povečanje medrasnih prijateljstev (Sla-
vin, 1977, 1979; Slavin in Oickle, 1981; de Vries, Edwards in Slavin, 1978) – v zadnji štu-
Po tej teoriji stališča mirujejo, ko so gonilne sile za spremembami enake zavirajočim
silam za ohranitev (Lewin, 1948, v Fishbein, 2002). Ko se pritiski/motivi na eni ali dru-
gi strani povečajo, se stališča spremenijo, upadejo ali narastejo. Po Lewinu so zavirajoče
sile stališč skupinska pripadnost in soodvisnost od usode (v povezavi s kulturo, zgodovi-
no, moralo, vero). Drugi avtorji so omenili druge zavirajoče dejavnike (Fishbein, 2002):
napetosti v socialnih odnosih (J. H. Evans, 1976) – težavnost, inhibiranost, negotovost
– ohranjajo predsodke; nelagodje (Donaldson, 1980), ki ga spodbujajo pričakovanja neu-
streznega vedenja pri članih druge skupine. Spodbudni sili za spreminjanje stališč sta npr.
kognitivni in socialni razvoj. Ti dejavniki so starostno povezani in se spreminjajo z razvo-
jem/odraščanjem. Empatija lahko služi kot gonilna sila za pozitivne spremembe stališč
(Donaldson, 1980, v Fishbein, 2002).
Zmanjševanje predsodkov in diskriminacije
skozi kooperacijo
Raziskave sodelovalnega učenja so pokazale učinke na zmanjševanje spolnih predsod-
kov in diskriminacije (v Fishbein, 2002). Dekleta in fantje v kooperativni skupini so ime-
li manj predsodkov do nasprotnega spola kot v kontrolni skupini (Johnson, Johnson in
Scott, 1978). Učinek sodelovalnega pouka se je pokazal v povečanju prijateljstev z naspro-
tnim spolom v primerjavi s kontrolno skupino (Cooper in dr., 1980; Warring, Johnson,
Murayama in Johnson, 1985). Pozitivnejša stališča do učencev nasprotnega spola, ki so se
izrazila kot učinek sodelovalnega učenja, so se generalizirala tudi na neznane člane druge-
ga spola (Pettigrew in Tropp, 2000).
Sodelovalno učenje pa se je izkazalo za učinkovito metodo tudi pri zmanjševanju ra-
snih predsodkov in diskriminacije, vendar so bila dolgotrajna le do znanih pripadnikov
druge skupine (sošolcev), generalizacije na druge člane iste skupine pa le kratkotrajne (v
Fishbein, 2002). Spremembe rasnih predsodkov do splošne populacije kot učinek koope-
rativnega dela med učenci 2. do 10. razreda (starost 7 do 16 let) niso bile dolgotrajne, uga-
snile so v 10 tednih, medtem ko so pozitivnejša stališča do sošolcev druge rase vztrajala
(Weigel, Wiser in Cook, 1975; Katz in Zalk, 1978; Ziegler, 1981). Rasna diskriminaci-
ja se je zmanjšala kot učinek kooperativnega dela tudi dolgotrajno, vztrajala je še po petih
mesecih (Rogers, Miller in Hennigan, 1981; Johnson in Johnson, 1981, 1982). Kot uči-
nek kooperativnih interakcij v šoli se je pokazalo povečanje medrasnih prijateljstev (Sla-
vin, 1977, 1979; Slavin in Oickle, 1981; de Vries, Edwards in Slavin, 1978) – v zadnji štu-
