Page 190 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 190
ikacija, potem začne delovati mehanizem znotrajskupinskega favoriziranja v širši, sku-
pni socialni skupini.
Teorije spreminjanja predsodkov in diskriminacije
Kontaktna teorija
Kontaktna teorija (Allport, 1954) razlaga zmanjševanje predsodkov glede na izpol-
njevanje štirih pogojev: 1. vse vključene strani morajo imeti enak status; 2. skupnost mora
sankcionirati spremembo; 3. skupine morajo zasledovati skupni cilj (kooperacija); 4. zveza
mora biti spontana (ne vsiljena) in tesna (intimna).
Prvi pogoj predpostavlja izenačevanje statusov med pripadniki različnih socialnih
skupin. Npr. otroci so izenačeni v statusu, če imajo skupne navade, način govora, podob-
na moralna stališča, sposobnosti (npr. bralna sposobnost) in prihajajo iz skupin s podob-
nim SES. V določeno situacijo posamezniki prinesejo s seboj tudi statuse iz drugih oko-
lij (npr. atlet v šoli); pogosto so označevalci visokega statusa rasno/narodnostno specifič-
ni (nekaj drugega pomeni visok status belca kot črnca, pripadnika večinske ali manjšinske
narodnostne skupnosti). V šoli je statuse različnih učencev težko izenačiti (morda je po-
treben poseben trening učiteljev), pomembneje je, da se vzpostavi vzajemna prijaznost in
spoštovanje drug drugega med otroki (Fishbein, 2002).
Drugi pogoj zahteva, da je sprememba normativna, kar predpostavlja tudi sankcije v
primeru kršitve. Skupnostne sankcije se nanašajo na podporo avtoritete (zakon, navada,
lokalna atmosfera), ki promovira spremembe predsodkov (Allport, 1954). Tudi razredna
klima ali klima šole glede predsodkov in lokalna skupnost imajo učinke na otrokovo za-
znavanje skupnostnih sankcij (Lachat, 1972; Schofield, 1979, v Fishbein, 2002).
Tretji in četrti pogoj se nanašata na posamezne aspekte skupinske identitete, koope-
racijo in intimnost. Sodelovanje v skupini definirajo skupni cilji, katerih uresničevanje je
odvisno od udeležbe vseh. Skupno sodelovanje omogoči medosebno spoznavanje med pri-
padniki različnih socialnih skupin, kar spodbuja zaznavanje podobnosti med njimi in za-
znavanje skupne identitete oz. bolj naklonjena stališča in zmanjšanje predsodkov.
Tudi intimnost je aspekt skupinske identitete. Allport je menil, da občasni stiki spod-
bujajo predsodke, medtem ko jih tesni stiki reducirajo. Z intimnostjo je označil tesnejše
in spontane odnose. Odnosi intimnosti med pripadniki različnih ras se razvijajo pri sku-
pnem delu, učenju, igri skozi določen čas. Intimnost se ne prenese nujno na vse člane dru-
ge skupine. Ta dejavnik ima lahko večji učinek na diskriminacijo kot na predsodke.
pni socialni skupini.
Teorije spreminjanja predsodkov in diskriminacije
Kontaktna teorija
Kontaktna teorija (Allport, 1954) razlaga zmanjševanje predsodkov glede na izpol-
njevanje štirih pogojev: 1. vse vključene strani morajo imeti enak status; 2. skupnost mora
sankcionirati spremembo; 3. skupine morajo zasledovati skupni cilj (kooperacija); 4. zveza
mora biti spontana (ne vsiljena) in tesna (intimna).
Prvi pogoj predpostavlja izenačevanje statusov med pripadniki različnih socialnih
skupin. Npr. otroci so izenačeni v statusu, če imajo skupne navade, način govora, podob-
na moralna stališča, sposobnosti (npr. bralna sposobnost) in prihajajo iz skupin s podob-
nim SES. V določeno situacijo posamezniki prinesejo s seboj tudi statuse iz drugih oko-
lij (npr. atlet v šoli); pogosto so označevalci visokega statusa rasno/narodnostno specifič-
ni (nekaj drugega pomeni visok status belca kot črnca, pripadnika večinske ali manjšinske
narodnostne skupnosti). V šoli je statuse različnih učencev težko izenačiti (morda je po-
treben poseben trening učiteljev), pomembneje je, da se vzpostavi vzajemna prijaznost in
spoštovanje drug drugega med otroki (Fishbein, 2002).
Drugi pogoj zahteva, da je sprememba normativna, kar predpostavlja tudi sankcije v
primeru kršitve. Skupnostne sankcije se nanašajo na podporo avtoritete (zakon, navada,
lokalna atmosfera), ki promovira spremembe predsodkov (Allport, 1954). Tudi razredna
klima ali klima šole glede predsodkov in lokalna skupnost imajo učinke na otrokovo za-
znavanje skupnostnih sankcij (Lachat, 1972; Schofield, 1979, v Fishbein, 2002).
Tretji in četrti pogoj se nanašata na posamezne aspekte skupinske identitete, koope-
racijo in intimnost. Sodelovanje v skupini definirajo skupni cilji, katerih uresničevanje je
odvisno od udeležbe vseh. Skupno sodelovanje omogoči medosebno spoznavanje med pri-
padniki različnih socialnih skupin, kar spodbuja zaznavanje podobnosti med njimi in za-
znavanje skupne identitete oz. bolj naklonjena stališča in zmanjšanje predsodkov.
Tudi intimnost je aspekt skupinske identitete. Allport je menil, da občasni stiki spod-
bujajo predsodke, medtem ko jih tesni stiki reducirajo. Z intimnostjo je označil tesnejše
in spontane odnose. Odnosi intimnosti med pripadniki različnih ras se razvijajo pri sku-
pnem delu, učenju, igri skozi določen čas. Intimnost se ne prenese nujno na vse člane dru-
ge skupine. Ta dejavnik ima lahko večji učinek na diskriminacijo kot na predsodke.
