Page 186 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 186
razreda« se med različicama vprašalnikov A in B značilno razlikuje ( χ2 = 4,55; p
(1,868)
= ,033). Mladostniki, ki so odgovarjali na B različico dileme, so pogosteje navajali razlo-
ge iz te kategorije. Pri drugih kategorijah med različicama A in B ni prihajalo do razlik. V
številu različnih razlogov, ki so jih navajali udeleženci, med različicama vprašalnikov (A in
B) razlik ni bilo. Prav tako se nista razlikovala deleža odgovorov »da« in »ne« med obe-
ma različicama dileme (A in B). Ti rezultati kažejo, da status prosilca pomoči le redko po-
gojuje razumevanje pravice do izrekanja lastnega mnenja, čeprav je to žaljivo. Višji status
prosilca pomoči pogosteje izzove upravičevanje žaljivih izjav s pripadnostjo skupini, ki od-
loča o pomoči – tedaj je torej bolj upravičeno žaljivo se izrekati, kot če so prosilci pomoči
z nižjim položajem.
Preverili smo, ali se razumevanje pravice do izražanja žaljivega mnenja povezuje s pre-
ferenčnim načinom reševanja težav v razredu. Soglašanje ali zavrnitev uveljavljanja pravice
do izražanja mnenja, čeprav je žaljivo, se ni povezovalo s preferenčnim načinom reševanja
težav v razredu. Utemeljitev pravice do izražanja mnenja, četudi je žaljivo, se je statistično
značilno razlikovala med mladostniki glede na preferenčni način reševanja težav v razredu
( χ =2 36,01; p=,000; V = ,146). Mladostniki, ki so za preferenčni način reševanja kon-
(8,847)
fliktov izbrali individualno reševanje težav, so najpogosteje neustrezno ali sploh niso argu-
mentirali pravice do izražanja mnenja, čeprav je to žaljivo (dve petini); tisti pa, ki so argu-
mentirali, so najpogosteje navedli zgolj to, da je takšno izražanje mnenja žaljivo do priza-
detega (19 %) ali, da je to pravica članov skupnosti (18 %). Mladostniki, ki so za preferenč-
ni način reševanja konfliktov izbrali sodelovanje vseh pri iskanju rešitve, so žaljivo mnenje
utemeljili kot pogojno sprejemljivo (87 %) ali kot iskreno pot do rešitve (80 %). Mladostni-
ki, ki so za preferenčni način reševanja konfliktov izbrali odgovorne, ki naj bi jih reševali,
najpogosteje žaljivega mnenja niso argumentirali oz. so ga neustrezno; če pa so ga, so najpo-
gosteje navedli, da je to žaljivo do prizadetega (7 %). Preferiranje reševanja težav v skupini z
neposrednim sodelovanjem vseh pogosteje vzbuja dvom v primernost žaljivega izjavljanja in
ga delno opravičuje z iskrenostjo govorcev. Obenem je tak način reševanja konfliktov pogo-
stejši med mladostniki, ki znajo argumentirano predstavljati svoje stališče.
Razumevanje pravice do žaljivega izrekanja se povezuje tudi z osebnimi izkušnjami
javnega udejstvovanja. Soglašanje ali zavrnitev uveljavljanja pravice do izražanja mnenja,
čeprav je žaljivo, se ni povezovalo z osebnimi izkušnjami javnega udejstvovanja. Argumen-
ti za pravico do izražanja mnenja, četudi je žaljivo, se statistično značilno razlikujejo med
mladostniki z različno stopnjo lastnih izkušenj z javnim udejstvovanjem (Kruskal-Wal-
lis test: H(4,819)= 10,90; p=,028). Mladostniki z več izkušnjami v javnem udejstvovanju so
pravico do izražanja mnenja, čeprav žaljivega, pojasnjevali z iskrenostjo, ki lahko privede
(1,868)
= ,033). Mladostniki, ki so odgovarjali na B različico dileme, so pogosteje navajali razlo-
ge iz te kategorije. Pri drugih kategorijah med različicama A in B ni prihajalo do razlik. V
številu različnih razlogov, ki so jih navajali udeleženci, med različicama vprašalnikov (A in
B) razlik ni bilo. Prav tako se nista razlikovala deleža odgovorov »da« in »ne« med obe-
ma različicama dileme (A in B). Ti rezultati kažejo, da status prosilca pomoči le redko po-
gojuje razumevanje pravice do izrekanja lastnega mnenja, čeprav je to žaljivo. Višji status
prosilca pomoči pogosteje izzove upravičevanje žaljivih izjav s pripadnostjo skupini, ki od-
loča o pomoči – tedaj je torej bolj upravičeno žaljivo se izrekati, kot če so prosilci pomoči
z nižjim položajem.
Preverili smo, ali se razumevanje pravice do izražanja žaljivega mnenja povezuje s pre-
ferenčnim načinom reševanja težav v razredu. Soglašanje ali zavrnitev uveljavljanja pravice
do izražanja mnenja, čeprav je žaljivo, se ni povezovalo s preferenčnim načinom reševanja
težav v razredu. Utemeljitev pravice do izražanja mnenja, četudi je žaljivo, se je statistično
značilno razlikovala med mladostniki glede na preferenčni način reševanja težav v razredu
( χ =2 36,01; p=,000; V = ,146). Mladostniki, ki so za preferenčni način reševanja kon-
(8,847)
fliktov izbrali individualno reševanje težav, so najpogosteje neustrezno ali sploh niso argu-
mentirali pravice do izražanja mnenja, čeprav je to žaljivo (dve petini); tisti pa, ki so argu-
mentirali, so najpogosteje navedli zgolj to, da je takšno izražanje mnenja žaljivo do priza-
detega (19 %) ali, da je to pravica članov skupnosti (18 %). Mladostniki, ki so za preferenč-
ni način reševanja konfliktov izbrali sodelovanje vseh pri iskanju rešitve, so žaljivo mnenje
utemeljili kot pogojno sprejemljivo (87 %) ali kot iskreno pot do rešitve (80 %). Mladostni-
ki, ki so za preferenčni način reševanja konfliktov izbrali odgovorne, ki naj bi jih reševali,
najpogosteje žaljivega mnenja niso argumentirali oz. so ga neustrezno; če pa so ga, so najpo-
gosteje navedli, da je to žaljivo do prizadetega (7 %). Preferiranje reševanja težav v skupini z
neposrednim sodelovanjem vseh pogosteje vzbuja dvom v primernost žaljivega izjavljanja in
ga delno opravičuje z iskrenostjo govorcev. Obenem je tak način reševanja konfliktov pogo-
stejši med mladostniki, ki znajo argumentirano predstavljati svoje stališče.
Razumevanje pravice do žaljivega izrekanja se povezuje tudi z osebnimi izkušnjami
javnega udejstvovanja. Soglašanje ali zavrnitev uveljavljanja pravice do izražanja mnenja,
čeprav je žaljivo, se ni povezovalo z osebnimi izkušnjami javnega udejstvovanja. Argumen-
ti za pravico do izražanja mnenja, četudi je žaljivo, se statistično značilno razlikujejo med
mladostniki z različno stopnjo lastnih izkušenj z javnim udejstvovanjem (Kruskal-Wal-
lis test: H(4,819)= 10,90; p=,028). Mladostniki z več izkušnjami v javnem udejstvovanju so
pravico do izražanja mnenja, čeprav žaljivega, pojasnjevali z iskrenostjo, ki lahko privede
