Page 185 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 185
rimerno rečeno) pa sta bolj pogosti pri srednješolcih. Mlajši mladostniki so pogosteje
pojasnili pravico do izražanja svojega žaljivega mnenja na podlagi posledic takega dejanja,
češ da prizadene čustva drugega. Starejši mladostniki pa so jo pogosteje utemeljili s pravi-
co do izrekanja, ki velja za vse člane skupnosti, pogosteje pa so tudi pojasnili, da so žaljive
izjave le pogojno sprejemljive. Tudi v tej starostni razliki se odraža drugačna socialna per-
spektiva, ki jo zavzemajo mlajši oz. starejši: recipročna, s katere razumejo posledice dejanj
za drugega, oz. vzajemna, z ravni razredne skupnosti, v kateri so norme pomembnejše od
individualnih reakcij članov skupine.
Slika 30: Distribucija argumentov pravice do izražanja mnenja, če je to žaljivo, v osnovni in srednji
šoli (predstavljeni so argumenti po kategorijah 2. reda).
Pokazale so se razlike v deležih različnih vrst argumentov, ki so jih izražali dijaki treh
tipov srednjih šol (χ2 (8,622) = 25,60; p = ,001; V = ,143). Kategorijo 1 (pravica članov sku-
pnosti) so pogosteje navajali dijaki tehničnih šol, kategorijo 3 (pogojno sprejemljivo) po-
gosteje dijaki gimnazij, kategorijo 4 (žaljivo do prizadetega) pa pogosteje dijaki družbo-
slovnih šol kot drugi dve skupini dijakov. Kategorijo 2 (iskrenost je pot do rešitve) so red-
keje kot drugi navajali dijaki gimnazij, neustrezni odgovori ali brez pa so bili redkejši med
dijaki družboslovne smeri kot med dijaki drugih dveh tipov šol.
Zanimalo nas je, ali se razumevanje pravice do izražanja lastnega mnenja, četudi je to
žaljivo, povezuje s socialnim položajem prosilcev pomoči, za pomoč katerim se odločajo v
razredu. Porazdelitev deležev pogostosti argumentov kategorije »1. pravica članov skupi-
pojasnili pravico do izražanja svojega žaljivega mnenja na podlagi posledic takega dejanja,
češ da prizadene čustva drugega. Starejši mladostniki pa so jo pogosteje utemeljili s pravi-
co do izrekanja, ki velja za vse člane skupnosti, pogosteje pa so tudi pojasnili, da so žaljive
izjave le pogojno sprejemljive. Tudi v tej starostni razliki se odraža drugačna socialna per-
spektiva, ki jo zavzemajo mlajši oz. starejši: recipročna, s katere razumejo posledice dejanj
za drugega, oz. vzajemna, z ravni razredne skupnosti, v kateri so norme pomembnejše od
individualnih reakcij članov skupine.
Slika 30: Distribucija argumentov pravice do izražanja mnenja, če je to žaljivo, v osnovni in srednji
šoli (predstavljeni so argumenti po kategorijah 2. reda).
Pokazale so se razlike v deležih različnih vrst argumentov, ki so jih izražali dijaki treh
tipov srednjih šol (χ2 (8,622) = 25,60; p = ,001; V = ,143). Kategorijo 1 (pravica članov sku-
pnosti) so pogosteje navajali dijaki tehničnih šol, kategorijo 3 (pogojno sprejemljivo) po-
gosteje dijaki gimnazij, kategorijo 4 (žaljivo do prizadetega) pa pogosteje dijaki družbo-
slovnih šol kot drugi dve skupini dijakov. Kategorijo 2 (iskrenost je pot do rešitve) so red-
keje kot drugi navajali dijaki gimnazij, neustrezni odgovori ali brez pa so bili redkejši med
dijaki družboslovne smeri kot med dijaki drugih dveh tipov šol.
Zanimalo nas je, ali se razumevanje pravice do izražanja lastnega mnenja, četudi je to
žaljivo, povezuje s socialnim položajem prosilcev pomoči, za pomoč katerim se odločajo v
razredu. Porazdelitev deležev pogostosti argumentov kategorije »1. pravica članov skupi-
