Page 184 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

po enega (81 %) in po dva (14,9 %) razloga, tisti, ki so izbrali »ne«, pa so nekoliko po-

gosteje navajali neustrezne argumente oz. jih niso navedli (15,3 %).

Strukturi navedenih argumentov za podporo izbiri »da« oz. »ne« sta se značilno

razlikovali ( χ2 = 564,32; p = ,000). Tisti učenci/dijaki, ki so izbrali odgovor »Da, ker
(4,822)
…«, so svojo izbiro pogosteje argumentirali z razlogi iz kategorij 1 (pravica članov skupi-

ne) in 3 (pogojno sprejemljivo). Tisti, ki so izbrali odgovor »Ne, ker …«, pa so svojo izbi-

ro pogosteje argumentirali z razlogi iz kategorij 2 (iskrenost je pot do rešitve), 4 (žaljivo do

prizadetega) in 13 (neustrezno). Podpora ali zavrnitev žaljivega izrekanja implicira različ-

ne utemeljitve. Pravica do žaljivega izjavljanja temelji predvsem na skupinski pripadnosti,

čeprav je tudi tedaj le pogojno sprejemljiva. Tej pravici se odreka predvsem zaradi negativ-

nih čustvenih reakcij drugih na takšne izjave in se zahteva, da se takšne izjave, četudi is-

krene, obdržijo zase.

Slika 29: Argumenti za in proti pravici do izražanja mnenja, če je to žaljivo (predstavljeni
so argumenti po kategorijah 2. reda).

Porazdelitev deležev pogostosti posameznih kategorij argumentov za pravico do iz-

ražanja mnenja, čeprav je žaljivo, je značilno različna med osnovnošolci in srednješolci

( χ2 = 34,62; p = ,000). Kategoriji 4 (žaljivo do prizadetega) in 13 (ne vem) sta pogo-
(4,868)
stejši pri osnovnošolcih, kategoriji 1 (pravica članov skupine) in 3 (pogojno sprejemljivo,

