Page 180 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 180
za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 1. ni prav (npr. pravično, da sta »pravico vzela v svo-
je roke«; 0,7 %) in 3. obdržati zase (npr. taka mnenja bi lahko obdržala zase; 1,7 %).
§ Kategorija drugega reda »3. pogojno sprejemljivo/neprimerno rečeno« ostaja ena-
ka kot kategorija prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 9. pogojno sprejemljivo
(npr. imata prav, vendar je to treba storiti na spoštljiv način; 11,2 %). V primerjavi z
osnovnošolci so to kategorijo v večjem deležu izbirali srednješolci ( χ2 = 13,71; p =
(1,868)
,000). V isto kategorijo drugega reda smo pridružili tudi kategorijo prvega reda za iz-
biro »Ne, ker …«, in sicer 10. neprimerna ubeseditev (npr. se mi ne zdi pravi način iz-
ražanja; 1,2 %).
§ Kategorija drugega reda »4. žaljivo do prizadetega« je sestavljena iz treh kategorij
prvega reda za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 2. žaljivo (npr. ni lepo, da tako grdo reagi-
rata; 6,0 %), 4. čustvene reakcije drugih (npr. sta vedela, da bo užalilo druge; 2,0 %) in
7. ne zavzame perspektive drugega (npr. kako bi se onadva počutila, da bi njima nekdo
to rekel; 0,2 %). Argumente iz kategorije 4 pogosteje navajali osnovnošolci ( χ2 =
(1,868)
χ2
15,24; p = ,000), argumente iz kategorije 7 pa izključno osnovnošolci ( (1,868) = 5,07;
p = ,024).
§ Kategorija drugega reda »13. neustrezno ali brez argumenta« ostaja enaka kot ka-
tegorija prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 13. neustrezno/ne vem (npr. je za
vsako stvar razlog; 3,6 %). To kategorijo so pogosteje navajali osnovnošolci ( χ2 =
(1,868)
6,36; p = ,012). V isto kategorijo drugega reda smo pridružili tudi kategorijo 13. neu-
strezno/ne vem za izbiro »Ne, ker …« (1,8 %). Tej kategoriji drugega reda pa smo pri-
družili tudi vse manjkajoče odgovore oz. brez argumenta.
Najpogosteje so se v podporo pravici do izražanja lastnega mnenja, četudi je žaljivo,
sklicevali na pravice članov skupnosti ali so takšne izjave označili za pogojno sprejemljive.
je roke«; 0,7 %) in 3. obdržati zase (npr. taka mnenja bi lahko obdržala zase; 1,7 %).
§ Kategorija drugega reda »3. pogojno sprejemljivo/neprimerno rečeno« ostaja ena-
ka kot kategorija prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 9. pogojno sprejemljivo
(npr. imata prav, vendar je to treba storiti na spoštljiv način; 11,2 %). V primerjavi z
osnovnošolci so to kategorijo v večjem deležu izbirali srednješolci ( χ2 = 13,71; p =
(1,868)
,000). V isto kategorijo drugega reda smo pridružili tudi kategorijo prvega reda za iz-
biro »Ne, ker …«, in sicer 10. neprimerna ubeseditev (npr. se mi ne zdi pravi način iz-
ražanja; 1,2 %).
§ Kategorija drugega reda »4. žaljivo do prizadetega« je sestavljena iz treh kategorij
prvega reda za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 2. žaljivo (npr. ni lepo, da tako grdo reagi-
rata; 6,0 %), 4. čustvene reakcije drugih (npr. sta vedela, da bo užalilo druge; 2,0 %) in
7. ne zavzame perspektive drugega (npr. kako bi se onadva počutila, da bi njima nekdo
to rekel; 0,2 %). Argumente iz kategorije 4 pogosteje navajali osnovnošolci ( χ2 =
(1,868)
χ2
15,24; p = ,000), argumente iz kategorije 7 pa izključno osnovnošolci ( (1,868) = 5,07;
p = ,024).
§ Kategorija drugega reda »13. neustrezno ali brez argumenta« ostaja enaka kot ka-
tegorija prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 13. neustrezno/ne vem (npr. je za
vsako stvar razlog; 3,6 %). To kategorijo so pogosteje navajali osnovnošolci ( χ2 =
(1,868)
6,36; p = ,012). V isto kategorijo drugega reda smo pridružili tudi kategorijo 13. neu-
strezno/ne vem za izbiro »Ne, ker …« (1,8 %). Tej kategoriji drugega reda pa smo pri-
družili tudi vse manjkajoče odgovore oz. brez argumenta.
Najpogosteje so se v podporo pravici do izražanja lastnega mnenja, četudi je žaljivo,
sklicevali na pravice članov skupnosti ali so takšne izjave označili za pogojno sprejemljive.
