Page 179 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 179
vica do izražanja mnenja, četudi je žaljivo
Mladostnikom smo predstavili del razredne razprave, ko se odločajo o možnih reši-
tvah problema. V tej razpravi smo navedli tudi izjave dveh sošolcev, ki sta svoj predlog ža-
ljivo argumentirala. Mladostnike smo nato vprašali za mnenje: »Ali se ti zdi pomembno,
da sta sošolec in sošolka v razredu smela izraziti svoje mnenje, četudi je to ostale razjezi-
lo?« Porazdelitev odgovorov »da« in »ne« na to vprašanje se med osnovnošolci in sre-
dnješolci značilno razlikuje ( χ2 = 10,39; p = ,001), in sicer je delež tistih, ki so odgo-
(1,822)
vorili z »ne« večji pri osnovnošolcih (19,8 % pri OŠ; 11,2 % pri SŠ), medtem ko je več sre-
dnješolcev odgovorilo z »da« (88,8 % pri SŠ; 80,2 % pri OŠ). Starejši mladostniki torej
pogosteje dopuščajo žaljive izjave sogovornikov v skupinskih diskusijah.
Večina mladostnikov je svoj odgovor (da ali ne) utemeljila z enim argumentom (75,6
%). Osnovnošolci in srednješolci se po številu argumentov, ki so jih navedli, značilno raz-
likujejo (χ2(2,868) = 37,20; p = ,034). Osnovnošolci v večjem deležu argumenta niso podali
(ali pa je bil neustrezen) (17,9 % OŠ; 7,7 % SŠ), srednješolci pa so v večjem deležu podajali
po dva argumenta (17,4 % SŠ; 4,9 % OŠ).
Mladostniki so za utemeljevanje pravice do izražanja žaljivega mnenja navajali nasle-
dnje argumente, razvrščene v kategorije prvega in drugega reda:
§ Kategorije drugega reda za utemeljitve pravice do izražanja lastnega mnenja, če-
prav je žaljivo, so večinoma sestavljene tako iz kategorij argumentov za izbiro »Da,
ker …« ter kategorij argumentov za izbiro »Ne, ker …«.
§ Kategorija drugega reda »1. pravica članov skupine/razreda« je sestavljena iz treh
kategorij prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 5. sta del razreda (npr. sta tudi
onadva v tem razredu; 2,5 %), 6. enakopravnost v razredu (npr. ker smo vsi enakoprav-
ni; 7,1 %) in 7. svoboda govora (npr. ima vsak pravico do svojega mnenja; 67,2 %). Ar-
gumente kategorije 7 so v primerjavi z osnovnošolci v večjem deležu navajali srednje-
šolci ( χ2 = 30,14; p = ,000). V isto kategorijo drugega reda smo uvrstili tudi dve
(1,868)
kategoriji za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 5. enotnost razreda (npr. je pomembno le to,
da razred drži skupaj; 0,3 %) ter 8. nevpletenost v problem (npr. se jih to ne tiče; 0,1 %).
§ Kategorija drugega reda »2. iskrenost je pot do rešitve/obdržati zase« je sestavljena
iz treh kategorij prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 4. rešitev problema (npr. bi
to mogoče pripeljalo do rešitve; 1,4 %), 8. njun osebni interes pri problemu (npr. v pri-
merih, ki se ju tiče; 0,9 %) in 10. resnicoljubnost, iskrenost (npr. je prav, da vemo, kaj si
kdo misli o nas; 3,7 %). V isto kategorijo drugega reda smo uvrstili tudi dve kategori-
Mladostnikom smo predstavili del razredne razprave, ko se odločajo o možnih reši-
tvah problema. V tej razpravi smo navedli tudi izjave dveh sošolcev, ki sta svoj predlog ža-
ljivo argumentirala. Mladostnike smo nato vprašali za mnenje: »Ali se ti zdi pomembno,
da sta sošolec in sošolka v razredu smela izraziti svoje mnenje, četudi je to ostale razjezi-
lo?« Porazdelitev odgovorov »da« in »ne« na to vprašanje se med osnovnošolci in sre-
dnješolci značilno razlikuje ( χ2 = 10,39; p = ,001), in sicer je delež tistih, ki so odgo-
(1,822)
vorili z »ne« večji pri osnovnošolcih (19,8 % pri OŠ; 11,2 % pri SŠ), medtem ko je več sre-
dnješolcev odgovorilo z »da« (88,8 % pri SŠ; 80,2 % pri OŠ). Starejši mladostniki torej
pogosteje dopuščajo žaljive izjave sogovornikov v skupinskih diskusijah.
Večina mladostnikov je svoj odgovor (da ali ne) utemeljila z enim argumentom (75,6
%). Osnovnošolci in srednješolci se po številu argumentov, ki so jih navedli, značilno raz-
likujejo (χ2(2,868) = 37,20; p = ,034). Osnovnošolci v večjem deležu argumenta niso podali
(ali pa je bil neustrezen) (17,9 % OŠ; 7,7 % SŠ), srednješolci pa so v večjem deležu podajali
po dva argumenta (17,4 % SŠ; 4,9 % OŠ).
Mladostniki so za utemeljevanje pravice do izražanja žaljivega mnenja navajali nasle-
dnje argumente, razvrščene v kategorije prvega in drugega reda:
§ Kategorije drugega reda za utemeljitve pravice do izražanja lastnega mnenja, če-
prav je žaljivo, so večinoma sestavljene tako iz kategorij argumentov za izbiro »Da,
ker …« ter kategorij argumentov za izbiro »Ne, ker …«.
§ Kategorija drugega reda »1. pravica članov skupine/razreda« je sestavljena iz treh
kategorij prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 5. sta del razreda (npr. sta tudi
onadva v tem razredu; 2,5 %), 6. enakopravnost v razredu (npr. ker smo vsi enakoprav-
ni; 7,1 %) in 7. svoboda govora (npr. ima vsak pravico do svojega mnenja; 67,2 %). Ar-
gumente kategorije 7 so v primerjavi z osnovnošolci v večjem deležu navajali srednje-
šolci ( χ2 = 30,14; p = ,000). V isto kategorijo drugega reda smo uvrstili tudi dve
(1,868)
kategoriji za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 5. enotnost razreda (npr. je pomembno le to,
da razred drži skupaj; 0,3 %) ter 8. nevpletenost v problem (npr. se jih to ne tiče; 0,1 %).
§ Kategorija drugega reda »2. iskrenost je pot do rešitve/obdržati zase« je sestavljena
iz treh kategorij prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 4. rešitev problema (npr. bi
to mogoče pripeljalo do rešitve; 1,4 %), 8. njun osebni interes pri problemu (npr. v pri-
merih, ki se ju tiče; 0,9 %) in 10. resnicoljubnost, iskrenost (npr. je prav, da vemo, kaj si
kdo misli o nas; 3,7 %). V isto kategorijo drugega reda smo uvrstili tudi dve kategori-
